Zeleni izlet: Družinsko planinarjenje okoli Ivančne Gorice

Na jugovzhodu osrednjeslovenske regije leži občina Ivančna Gorica, ki se ponaša s prepoznavnim sloganom “Prijetno domače”, v grbu pa ima znak, ki simbolizira dolenjsko gričevnato pokrajino. Valovito zaobljeni griči so večinoma poraščeni z gozdovi in zato redko poseljeni; tu in tam jih bogatijo zaselki, v njih pa marsikje tudi kmetije, ki se preživljajo s turistično in gostinsko ponudbo. Pokrajina je ustvarjena za družinsko planinarjenje in obiskovanje naravnih ter kulturnih znamenitosti, ki jih je v teh krajih kar precej. 

V zadnjih treh desetletjih so domačini na območju gosto posejanih gričev in hribov, ki geografsko sicer sodijo v Posavsko hribovje, oblikovali številne pohodne poti. Ti lahko v različnih letnih časih vsaka po svoje približajo prijetno pokrajino in domačnost krajev tega okoliša. Poti, ki so v prvi vrsti nastale za spodbujanje pohodne dejavnosti, povezujejo kraje in že skoraj pozabljene visoko ležeče zaselke. Odkrivajo predele neokrnjene narave z njenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Ob poteh se pohodniki ustavijo na turističnih kmetijah in s tem spodbujajo tudi turistično dejavnost. Obiščejo lahko tudi Lavričevo kočo na Gradišču, za katero skrbi Planinsko društvo Šentvid pri Stični. Eden najmnožičnejših pohodov na Slovenskem je Pohod po Jurčičevi poti, ki poteka po Jurčičevi "šolski poti" od mestnega jedra v Višnji Gori skozi vasice okoli Polževega do Jurčičeve domačije na Muljavi, kjer poteka zaključna prireditev. 

Lavričeva koča na Gradišču

Koča stoji na južni strani tik pod vrhom 519 metrov visokega Gradišča, ki se vzpenja severno nad Stično in Šentvidom pri Stični. Vrh delno poraščenega hriba krasi cerkev sv. Miklavža, katere prva omemba sega že v leto 1250. Na vrhu je bila naselbina oziroma gradišče že v prazgodovini. Podobno je v neposredni bližini, južno od Gradišča, dobro viden ogromen kompleks prazgodovinskega mesta iz obdobja železne dobe na Viru pri Stični. Do koče poleg številnih pešpoti vodi tudi asfaltna cesta. Odprta je predvsem za konec tedna oziroma po dogovoru. Skorajda pravljično urejena okolica in bogat program raznih aktivnosti dnevne obiskovalce in rekreativce privabljata skozi vse leto. Od Lavričeve koče je lep razgled na jugovzhod z Gorjanci in vse do jugozahoda, kjer kraljuje Snežnik. Vmes se razprostira Dolenjsko gričevje, lep je tudi pogled na dolino Višnjice od Ivančne Gorice proti Suhi krajini. Na jugozahodni strani v bližini vidimo še Polževo in Kurešček.

Slapovi Kosce

Le kdo bi verjel, da lahko mah ustvarja slapove? Ob pomoči vode, bogate s kalcijevim karbonatom in pršenjem kapljic mah dobi sedimentni oklep. Skoraj šolski primer je prijetna dolinica s potokom Kosca blizu Višnje Gore. V zatrepu dva kilometra dolge doline tik pod izvirom potoka se bohotijo lehnjakove kopice, obraščene z mahom, čez katere pahljačasto teče potok in gradi svojevrstno vodno zaveso. V sušnih obdobjih voda le polzi čez dvajset metrov visoke lehnjakove stene v nešteto nežnih vodnih kapljicah, po obilnejšem deževju pa se slap spremeni v hrupnega divjaka.

Lavričeva pot 

Člani Planinskega društva Šentvid pri Stični so leta 1997 trasirali krožno planinsko pot in jo poimenovali po lokalnem tovarnarju Josipu Lavriču iz Šentvida pri Stični. Po njej domače planinsko društvo vsako tretjo oktobrsko nedeljo že petindvajset let zapored organizira Lavričev pohod. Začetek pohoda je pri gostilni Jankl v središču Šentvida pri Stični, kjer pohodniki prejmejo prvi kontrolni žig. Trasa je krožna in dolga sedemnajst kilometrov. Oznake vodijo skozi kraje in griče na severni strani izhodišča mimo Felič vrha, 625 m, Pristave, 696 m, do Lavričeve koče na Gradišču, 519 m, kjer prejmejo še zadnji kontrolni žig. Tam jih pogostijo s hrano in pijačo, običajno pa še s pečenim kostanjem in moštom. Pohod zaokrožijo s sestopom na izhodišče. 

Na Viru pri Stični, le nekaj minut s poti, stoji mogočna prazgodovinska naselbina, ki si jo lahko ogledamo v enournem sprehodu, za voden ogled po predhodnem dogovoru pa bomo potrebovali dve do tri ure. Pot je primerna za vsakogar in pravšnji izziv za družinski izlet. 
Kako na pot? Z izhodišča (1. kontrolni žig) krenemo skozi naselje proti vzhodu in zavijemo na makadamsko cesto severovzhodno vse do Velikih Češnjic. Vzpnemo se proti Malemu Kalu in sledimo lepi gozdni poti do cerkvice Janeza Krstnika. Nadaljujemo severno ob potoku Bukovica po dolini, iz nje pa se povzpnemo proti zaselku Cerovec in desno proti "Lectovemu gradu", 610 m. Le še nekaj minut potrebujemo do druge kontrolne točke pri domačiji Ivana Berdajsa na Felič vrhu, 625 m. Nadaljujemo po grebenu proti vasici Gorenji vrh pod vrhom Osrence, 710 m. Mehka gozdna pot nas vodi po sicer gozdnatem, a razglednem grebenu, v sestopu se priključi makadamski cesti z Javorja in po njej nadaljujemo do vasice Debeče. Na tem delu se nahajamo na mejnem območju z občino Litija, kjer opazimo oznake Badjurove krožne poti in Javorske panoramske poti. Tik pred vasjo Debeče se pridružimo Viridini poti (smerne table). Z makadama stopimo levo na kolovoz v dolino proti Belentinovemu mlinu, od tam pa se strmo vzpnemo po gozdu k cerkvi sv. Lamberta na Pristavi. Nadaljujemo desno po poti na Pristavo. Še v gozdu se znajdemo na stičišču kar štirih poti; z desne se pridružita še Romanova pot in Krožna pot Občine Ivančna Gorica. Oznake Lavričeve poti nas povedejo čez polja v vas, kjer je pri domačiji Jefimovih tretji kontrolni žig. S Pristave Lavričeva pot krene po asfaltni cesti, a le do Dobrave, kjer nas oznake na koncu vasi spet povabijo v gozd. Po udobni gozdni poti gremo do vznožja Gradišča, vzpon nanj pa je kar strm. Okrepimo se v Lavričevi koči, 519 m. Z Gradišča sestopimo do izhodišča skozi Pristavljo vas.

Besedilo in foto: Roman Tratar

#ZeleniIzlet
Prezrte in neokrnjene lepote osrednjega Obsotelja

#ZeleniIzlet
Dežela sv. Jurija - Šentjur z okolico, izlet na Resevno

#ZeleniIzlet
Po robu Moravške dolin in na Limbarsko goro

#ZeleniIzlet
Kanalski kolovrat in po zelenem kambreškem

#ZeleniIzlet
Ženiklovec nad Lomsko dolino

#ZeleniIzlet
Čreta na planoti Dobrovlje

Zakaj bi v gorah pobirali smeti drugih

Gorsko okolje postaja vse lažje dosegljivo, zato tudi gore postajajo vse bolj zanimive tako za turiste kot za športne rekreativce. Z večanjem števila obiskovalcev pa se žal povečuje tudi količina smeti, ki ostane v gorah. V akciji Očistimo gore spodbujamo planince, da poleg svojih smeti v nahrbtniku v dolino odnesejo tudi kakšno smet, ki jo najdejo na poti. Zakaj? Pogosto se zgodi, da v gorah nepričakovan sunek vetra kakšnemu od sicer odgovornih planincev iz roke odpihne papirček od čokolade ali sendviča. Ali pa otroku v razigranosti pade na tla papirček, pa niti ne opazi. Naj nam torej ne bo odveč pobrati tudi smeti drugih z izgovorom, da naj vsak pospravlja za sabo. Narava nam bo hvaležna.

Zbirajte žige Zelene transverzale

Zeleno transverzalo za odkrivanje manj znanih kotičkov Slovenije sestavlja 10 ciljev. Poleg tokrat predstavljenega Kanalskega Kolovrata še: Čreta na Dobrovljah v Spodnji Savinjski dolini, dolina Lomščice - Dom pod Storžičem, Moravško - Limbarska gora, Šentjur z okolico - izlet na Resevno, Kambreško - izlet na Korado, Obsotelje - izlet na Silavec nad Podčetrtkom, Krvavec - izlet na Zvoh, Mojstrana - izlet na Grančišče. 

Izlete bomo predstavljali v Motoreviji in na digitalnih kanalih AMZS in partnerjev. Vsi, ki boste do 31. avgusta 2023 zbrali vsaj tri žige Zelene transverzale, boste sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade: 

• 5-krat naglavna svetilka Petzl
• 5-krat termo čutara iz nerjavečega jekla
• 7-krat večnamenski trak z motivom markacije
• 2-krat planinski zemljevid PZS
• 1-krat knjiga Osnove planinstva
• 1-krat bon za AMZS članstvo v vrednosti 40 €
• 5-krat AMZS kolesarski bidon
• 4-krat AMZS Pozorne nogavičke

#ZelenaTransverzala
Za več informacij, kako do nagrade, obiščite spletno stran Zelene transverzale.