Zeleni izlet: Prezrte in neokrnjene lepote osrednjega Obsotelja

 

Območje ob reki Sotli je bilo vrsto let prezrto, v zadnjem času pa je lokalna iniciativa vse močnejša, kar se že pozna na prepoznavnosti: poleg Term Olimia je zelo aktiven še Kozjanski park.

Izhodišče: Podčetrtek, 228 m. Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu za Dramlje. Zapeljemo se proti Šentjurju in nato proti Šmarju pri Jelšah ter nadaljujemo proti Podčetrtku. V kraju na krožišču zavijemo v center in mimo občine ter šole pridemo do cerkve sv. Lovrenca. Na manjšem parkirišču ob njej parkiramo.. Višinska razlika: 394 metrov. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot. Koča: Zavetišče Šmarnica na Mali Rudnici, 577 m, telefon +386 (0)41 794 130 (odprto po dogovoru). Čas hoje: Izhodišče–Silavec 1 h; Silavec–Zavetišče Šmarnica–grad Podčetrtek–izhodišče 1.10 h; skupaj 2.10 h. Vodnik: Marjan Pergar: Posavsko hribovje, PZS, 2004. Zemljevida: Podčetrtek, Terme Olimia, turistična karta, Občina Podčetrtek in Terme Olimia, 1 : 18.000; Posavsko hribovje, Kartografija, 1 : 75.000.

Obsotelje in Kozjansko

Ime Obsotelje je razmeroma novo, prav tako Kozjansko. Reka Sotla je dolga 83 km in v 96 odstotkih svoje dolžine meji med Slovenijo in Hrvaško, nekoč pa je razmejevala avstrijsko Štajersko in ogrsko Hrvaško. Med največje kraje območja spadajo Podčetrtek, Kozje, Podsreda in Bistrica ob Sotli, med vrhovi pa naštejmo naslednje: Mala Rudnica, 571 m, Silavec, 622 m, Plešivec, 686 m, Tinska gora, 407 m, Vetrnik, 709 m. Sestavljeni so predvsem iz dolomita in v manjši meri iz apnenca, laporovca in glinavca. Obstotelje spada v panonski svet, od severa proti jugu sta dve mezoregiji: Zgornje in Srednje Sotelsko gričevje. Zahodno se z Rudnico v panonski svet zajeda mezoregija Posavskega hribovja kot del alpskega sveta. Severni del je gričevje, osrednji del je hribovit, južni pa je prav tako gričevnat.

Slaba polovica območja je poraščena z gozdom, kjer prevladujejo listnati gozdovi (bukev, pravi kostanj, hrast), nekaj pa je tudi mešanih gozdov. Iglavci so večinoma v višjih osojnih legah, ob Sotli pa prevladujeta jelševje in jesenovje. Gozd se pojavlja na nadmorskih višinah nad 250 m. Številne kmetije so osnovni kmetijski dejavnosti kot dopolnilno dejavnost dodale še ponudbo nastanitve, prehrane, ogledov kmečkih opravil. Območje je prepredeno s številnimi označenimi pohodnimi poti, ne manjka gorskokolesarskih poti, zelo priljubljeni pa so tudi golf, tenis, plezanje, jahanje …

Biosferna območja

Po svetu so biosferna območja uvrščena pod zaščito UNESCA, organizacije, ki si prizadeva prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na področjih izobraževanja, znanosti in kulture. V Sloveniji imamo štiri biosferna območja: Julijske Alpe (razglašeno leta 2003, ki ga upravlja Triglavski narodni park), Kras (razglašeno leta 2004, upravljavec je Park Škocjanske jame), Kozjansko in Obsotelje, veliko 947 km² (razglašeno leta 2010, upravljavec je Kozjanski park) in Mura (razglašeno leta 2018, upravljavec je občina Polana). Kozjansko in Obsotelje se raztezata prek enajst občin med Savo, Savinjo in Sotlo: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Laško, Šentjur, Brežice, Sevnica, Krško, Šmarje pri Jelšah in Radeče. Najnižja točka so mokrotni travniki Jovsi pri Brežicah, najvišja pa Javornik na Bohorju, 1023 m.

Kozjanski park

Park je bil ustanovljen leta 1981 s posebnim zakonom kot Spominski park Trebče v spomin in čast maršalu Titu, ki se je rodil v bližnjem Kumrovcu. Leta 1996 so park preimenovali v Kozjanski park in je zaradi sorazmerno velike površine, 19.600 hektarjev, postal regijski park, ki je v pristojnosti države. Uprava parka že od ustanovitve dalje poudarja pomen kulturnega izročila in naravovarstvenih vrednot tamkajšnje značilne kulturne krajine. Njegove meje na severu omejuje Rudnica, na vzhodu Sotla, južno čez Vetrnik in Orlice prehaja v Senovsko in Bizeljsko gričevje. Za Kozjanski park lahko rečemo, da je eno od najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Eden od prepoznavnih znakov parka so jabolka starih sort, ki ne potrebujejo gnojil ali pesticidov, da dobro obrodijo. V Podsredi je že od leta 2000 v oktobru praznik Kozjanskega jabolka, ena največjih in najbolje obiskanih okoljskih prireditev v Sloveniji.

Silavec nad Podčetrtkom

Kraj Podčetrtek je odlično izhodišče za obisk Male Rudnice oziroma Silavca, ki se nahaja med Sodno vasjo in Loko pri Žusmu. Rudnica je dobila ime po številnih rudnikih. Tokrat se bomo zadovoljili z njenim vzhodnim delom, kjer se pneta Silavec in Mala Rudnica. Med največje zanimivosti spada 40 metrov visok Stolp zdravja in veselja, ki je bil zgrajen leta 2019 in ga zagledamo samo meter pod vrhom. Z njega je prekrasen razgled od Bohorja, Lisce, Triglava, Kamniško-Savinjskih Alp, Pece, Uršlje gore, Pohorja, Boča do Donačke gore. Od leta 2020 stoji ob njem manjši lesen kiosk, ki ga upravlja Planinsko društvo Pristava. Na Mali Rudnici je tudi Zavetišče Šmarnica, zgrajeno leta 2019, vendar prenočitev ni možna.

Do Stolpa zdravja in do Zavetišča Šmarnica

Kako na pot? Pri majhnem parkirišču najprej prečkamo mostiček, oznaka za Stolp zdravja in veselja nas usmeri desno po makadamski cesti. Kaj kmalu smo pri razpotju (desno grad Podčetrtek), mi pa nadaljujemo do naslednjega križišča in nato v gozd. Po kratkem vzponu po poti stopimo na gozdno cesto do oznake (Stolp, po E7 25 minut). Sledimo poti, v nadaljevanju pa po gozdni cesti pridemo do parkirišča. Na izbiro imamo lažjo in težjo pot. Če izberemo slednjo, gremo zahodno po gozdni cesti, nato pa na desni zagledamo odcep poti. Mimo zapornice v 10 minutah prispemo po precejšnji strmini do stolpa.

Sestopimo vzhodno proti Zavetišču Šmarnica. Številne oznake nas vodijo v izbrano smer, sprva navzdol, nato prečimo levo. Nekoliko se dvignemo in nato spustimo do oznake ter zavijemo levo. Do Zavetišča Šmarnica na Mali Rudnici, 577 m, imamo samo še 5 minut. Razgledi niso tako veličastni kot na Stolpu zdravja in veselja, lepi pogledi pa se nam odpirajo proti severu. Pot nadaljujemo v smeri sv. Lovrenca in Term Olimia. Vlaka, po kateri se spuščamo, je dokaj široka in nas čez čas pripelje do lesenega mostička oziroma do asfaltne ceste. Tu zavijemo levo; pri makadamskem parkirišču ne zavijemo pri prvem odcepu desno, temveč pri drugem, ki vodi naravnost proti gradu Podčetrtek (grad je zaprt, domnevno je v fazi obnove). Pri gradu imamo dve možnosti: lahko gremo levo proti Termam Olimia, če pa se želimo vrniti na izhodišče, zavijemo desno. Vlaka nas pripelje do oznake in gozdne ceste, kjer zavijemo levo in se spustimo na izhodišče.

Kaj še priporočamo?

Jama Pekel: 15 % popusta na vstopnino za ogled jame za člane AMZS.

Eko muzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: popust v višini 20 % na redne cene vstopnice za ogled muzeja za člane AMZS.

Pokrajinski muzej Celje: 20 % popusta za odrasle in družinske vstopnice za člane AMZS.

 

#ZeleniIzlet
Dežela sv. Jurija - Šentjur z okolico, izlet na Resevno

 

#ZeleniIzlet
Po robu Moravške dolin in na Limbarsko goro

#ZeleniIzlet
Kanalski kolovrat in po zelenem kambreškem

#ZeleniIzlet
Ženiklovec nad Lomsko dolino

#ZeleniIzlet
Čreta na planoti Dobrovlje

Zakaj bi v gorah pobirali smeti drugih

Gorsko okolje postaja vse lažje dosegljivo, zato tudi gore postajajo vse bolj zanimive tako za turiste kot za športne rekreativce. Z večanjem števila obiskovalcev pa se žal povečuje tudi količina smeti, ki ostane v gorah. V akciji Očistimo gore spodbujamo planince, da poleg svojih smeti v nahrbtniku v dolino odnesejo tudi kakšno smet, ki jo najdejo na poti. Zakaj? Pogosto se zgodi, da v gorah nepričakovan sunek vetra kakšnemu od sicer odgovornih planincev iz roke odpihne papirček od čokolade ali sendviča. Ali pa otroku v razigranosti pade na tla papirček, pa niti ne opazi. Naj nam torej ne bo odveč pobrati tudi smeti drugih z izgovorom, da naj vsak pospravlja za sabo. Narava nam bo hvaležna.

Zbirajte žige Zelene transverzale

Zeleno transverzalo za odkrivanje manj znanih kotičkov Slovenije sestavlja 10 ciljev. Poleg tokrat predstavljenega Kanalskega Kolovrata še: Čreta na Dobrovljah v Spodnji Savinjski dolini, dolina Lomščice - Dom pod Storžičem, Moravško - Limbarska gora, Šentjur z okolico - izlet na Resevno, Kambreško - izlet na Korado, Obsotelje - izlet na Silavec nad Podčetrtkom, Krvavec - izlet na Zvoh, Ivančna Gorica - Lavričeva pot, Mojstrana - izlet na Grančišče. 

Izlete bomo predstavljali v Motoreviji in na digitalnih kanalih AMZS in partnerjev. Vsi, ki boste do 31. avgusta 2023 zbrali vsaj tri žige Zelene transverzale, boste sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade: 

• 5-krat naglavna svetilka Petzl
• 5-krat termo čutara iz nerjavečega jekla
• 7-krat večnamenski trak z motivom markacije
• 2-krat planinski zemljevid PZS
• 1-krat knjiga Osnove planinstva
• 1-krat bon za AMZS članstvo v vrednosti 40 €
• 5-krat AMZS kolesarski bidon
• 4-krat AMZS Pozorne nogavičke

#ZelenaTransverzala
Za več informacij, kako do nagrade, obiščite spletno stran Zelene transverzale.