Zeleni izlet: Okoli Mojstrane

"Pot je zgodba – zgodba je pot" je slogan Slovenskega planinskega muzeja (SPM) v Mojstrani, kjer si podajata roke preteklost in sedanjost. Prihodnost našega naroda, naše otroke, pa na izletih po poteh okoli Mojstrane učimo tudi o naši preteklosti.

Mojstrana že v svojem imenu nosi besedo 'mojster'. In res je v starodavnih časih tukaj delovalo več različnih obrtnikov, kar nakazuje dejstvo, da nastanek in razvoj naselja tesno povezujemo s fužinarstvom, saj so konec 14. stoletja v bližini začeli kopati in taliti železovo rudo, poleg tega je bila Mojstrana poznana po več mlinih in žagah. Konec 19. stoletja se je železarska tradicija spremenila v izdelovanje cementa, Mojstrana pa je z izgradnjo cementarne postala močna "industrijska" vas (delovala je v letih 1893–1932). Najboljša surovina za izdelavo cementa je bila kreda, ki so jo kopali nedaleč stran in jo s posebnimi vagoni vozili v Mojstrano, zaradi izkopavanja pa je nastalo umetno jezero Kreda. V današnjem času je to mokrišče z vsem pripadajočim živalskim svetom, v katerem kraljujejo žabe. Za delovanje cementarne so leta 1895 zgradili približno dvajset metrov visok in tisoč petsto metrov dolg akvadukt od Rosa do tovarne, kjer je voda gnala turbine za proizvodnjo električne energije, danes pa še lahko vidimo nekaj ostankov na poti. Tehnološka učna pot vodi na Kosmačev preval, kjer je bila včasih tudi oglarna ob sestopu pa na staro trim stezo. V soteski potoka Kloma, bolj znani kot soteska Mlačca, vsako leto prirejajo žive jaslice v ledu, potok pa ustvarja umetne zaledenele slapove, na katerih se urijo ledni plezalci.

Slovenski planinski muzej

Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Muzej je bil zgrajen leta 2010. Ima tako pester nabor vsebin, da je privlačen tako za odrasle kot za otroke. Poleg stalne razstave Pot h gori in občasnih razstav, številnih dogodkov in prireditev, so najprivlačnejši: odlične virtualne vsebine, helikopter slovenske policije, ki je prvi sodeloval pri reševanju v gorah, virtualni zip line s Triglava in star originalni Bivak II, v katerem je urejena neke vrste soba pobega – soba doživetij. V muzeju si lahko sposodimo tudi kolesa in opremo za plezanje po feratah, ki sta v vzhodni steni Grančišča: Aljaževa pot (B, 250 m) in Pot mojstranških veveric (C/D, 250 m). Na parkirišču se začne Pot Triglavske Bistrice. V muzejskih prostorih domuje info točka Turističnega društva Dovje-Mojstrana z majhno prodajalno zemljevidov, gorniških vodnikov in spominkov. 

Po poteh triglavskih pravljic

Zakleti mački na Požgančevem mostu, Gorski mož pri Peričniku ... so del Triglavskih pravljic (po starih ljudskih pripovedkah jih je zbral pesnik, pisatelj in dramatik Mirko Kunčič), ki jih vidimo na poslikavah starih domačij v Mojstrani in na Dovjem. V starem vaškem jedru pri Čborjevi hiši je risba Zakleti mački na Požgančevem mostu, malo naprej Pr’ Krulovčevih pa Gorski mož pri Peričniku. Sedem Zakletih mačk nas čaka na Požgančevem mostu (spomenik kulturne dediščine), poimenovanem po istoimenski gostilni, ki je delovala v obdobju Jakoba Aljaža. Ostale Triglavske pravljice so še: Farovski hlev (Legenda o dovški cerkvi), Jencnova hiša (Večer na Planini), Šetinova hiša (Zob svete Hleme pod Žolnežnom), Brencetova hiša (Mlinca puščavnika Sablce), Bvaščeva hiša (Skrivnost Blaščeve jame) in Drašlerjeva hiša (Zlato jezero v Močilniku nad Dovjem). 

Dolina Vrata in slap Peričnik

V Triglavsko kraljestvo z mojstranške smeri vodijo tri ledeniške doline, Krma, Kot in Vrata. Najdaljša je dolina Vrata, v katero lahko vstopimo neposredno iz Mojstrane, je pa med vsemi tremi tudi najlepša. V njenem zatrepu se pred nami postavi mogočen 1300 metrov visok in 3500 metrov širok zid, imenovan Severna triglavska stena, ki se ponaša z več kot 140 alpinističnimi smermi. Aljažev dom v Vratih je dal zgraditi Jakob Aljaž že v začetku 20. stoletja in je izvrstna izhodiščna točka za ture v Julijskih Alpah. Slap Peričnik je poleg Severne triglavske stene druga največja znamenitost doline in leži ravno na polovici doline na južni strani v pobočjih Lengarjevega Komna. Potok je kratek in se v dveh visokih kaskadah spusti v reko Triglavska Bistrica. Pri tem nastaneta zgornji slap Peričnik in spodnji slap Peričnik. Zgornji je visok 16 metrov, spodnji pa 52 metrov in oba strmo padata čez konglomeratne pečine tako imenovane Galerije, ki so zelo značilne za dolino. V poletnem času nas bo prš slapu prijetno ohladil, v zimskem času pa si bomo lahko na daleč ogledovali tudi alpiniste, kako premagujejo ledno vertikalo.

Grančišče po Tehnološki učni poti

Tehnološka učna pot nas bo popeljala v začetek 20. stoletja, ko je bila cementarna v Mojstrani že v polnem teku, Grančišče, 845 m, pa bo naša češnjica na vrhu torte te male ture, saj se z njega odpirajo čudoviti razgledi predvsem na Mojstrano, Dovje in Karavanke, ko pa se bomo obrnili na drugo stran, bomo uzrli Triglavsko pogorje. Da bi se počutili, kot da smo na vrhu Triglava, nas samo streljaj stran čaka mali Aljažev stolp ob izstopu dveh ferat, ki peljeta čez njegovo vzhodno steno. 
Za SPM po brvi prečkamo reko Triglavsko Bistrico in na drugi strani zavijemo desno, jugozahodno proti dolini Vrata do drugega, zelenega mostu. Nadaljujemo naravnost po Tehnološki učni poti proti jezeru Kreda (pot št. 15) ob Bistrici. Na razpotju zavijemo levo v klanec in kmalu pridemo do jezera Kreda, 730 m. Od tod se vrnemo nazaj in pred brvjo zavijemo levo proti dolini Vrata, se spustimo po klančku navzdol na gozdno vlako in po njej do mostu pri jezu, ki ga prečimo, ter zavijemo desno nazaj proti Mojstrani. Petdeset metrov za hišo na desni zavijemo na pot, ki pelje ob reki Triglavska Bistrica, ki nas pripelje na makadamsko cesto in do naselja Fabrka, 650 m, kjer je včasih stala cementarna. Od tu gremo navzdol in za prvo večjo hišo na levi, nato pred prvim blokom na levo navzgor do glavne ceste, ki jo prečkamo ter na desni vidimo usmerjevalne table za Grančišče. Sledimo tablam do razpotja za Vrtaško planino in Grančišče. Zavijemo desno po poti na vrh sedla (uravnava) in desno čez dve sedelci dosežemo vrh Grančišča, 845 m, ki je lep razglednik. Če se spustimo nekoliko proti jugu, pridemo do izhoda iz ferate (mali Aljažev stolp). 

Z vrha sestopimo navzdol, pri tem se držimo desne in gremo severozahodno ves čas ob robu Grančišča. Počasi se spuščamo (previdno, včasih gre pot blizu roba stene). Ko pridemo niže na gozdno uravnavo – poseko, se držimo desno in se po dobro vidni poti (možici) po grebenčku spustimo navzdol na Bor, 655 m. Stopimo na makadamsko cesto, zavijemo desno mimo stare tovarne na glavno cesto in po njej mimo nogometnega igrišča do križišča. Zavijemo levo na pot do makadamske ceste in po njej do drevoreda divjih kostanjev ter skozi prehod v živi meji do jezera Bajer in parka Triglavski gaj, 650 m. Skozi park pridemo nazaj na cesto, po njej pa naravnost skozi staro vas. V križišču gremo desno do križišča z glavno cesto ter po glavni cesti mimo trgovine Mercator in Olimpijskega trga (levo) do SPM. Priporočamo dobre pohodne čevlje.

Besedilo in foto: Gregor Kofler
 
#ZeleniIzlet
Dostopno družinsko planinarjenje 

#ZeleniIzlet
Prezrte in neokrnjene lepote osrednjega Obsotelja

#ZeleniIzlet
Dežela sv. Jurija - Šentjur z okolico, izlet na Resevno

#ZeleniIzlet
Po robu Moravške dolin in na Limbarsko goro

#ZeleniIzlet
Kanalski kolovrat in po zelenem kambreškem

#ZeleniIzlet
Ženiklovec nad Lomsko dolino

#ZeleniIzlet
Čreta na planoti Dobrovlje

Zakaj bi v gorah pobirali smeti drugih

Gorsko okolje postaja vse lažje dosegljivo, zato tudi gore postajajo vse bolj zanimive tako za turiste kot za športne rekreativce. Z večanjem števila obiskovalcev pa se žal povečuje tudi količina smeti, ki ostane v gorah. V akciji Očistimo gore spodbujamo planince, da poleg svojih smeti v nahrbtniku v dolino odnesejo tudi kakšno smet, ki jo najdejo na poti. Zakaj? Pogosto se zgodi, da v gorah nepričakovan sunek vetra kakšnemu od sicer odgovornih planincev iz roke odpihne papirček od čokolade ali sendviča. Ali pa otroku v razigranosti pade na tla papirček, pa niti ne opazi. Naj nam torej ne bo odveč pobrati tudi smeti drugih z izgovorom, da naj vsak pospravlja za sabo. Narava nam bo hvaležna.

Zbirajte žige Zelene transverzale

Zeleno transverzalo za odkrivanje manj znanih kotičkov Slovenije sestavlja 10 ciljev. Poleg tokrat predstavljenega Kanalskega Kolovrata še: Čreta na Dobrovljah v Spodnji Savinjski dolini, dolina Lomščice - Dom pod Storžičem, Moravško - Limbarska gora, Šentjur z okolico - izlet na Resevno, Kambreško - izlet na Korado, Obsotelje - izlet na Silavec nad Podčetrtkom, Ivančna Gorica - Lavričeva pot, Krvavec - izlet na Zvoh. 

Izlete bomo predstavljali v Motoreviji in na digitalnih kanalih AMZS in partnerjev. Vsi, ki boste do 31. avgusta 2023 zbrali vsaj tri žige Zelene transverzale, boste sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade: 

• 5-krat naglavna svetilka Petzl
• 5-krat termo čutara iz nerjavečega jekla
• 7-krat večnamenski trak z motivom markacije
• 2-krat planinski zemljevid PZS
• 1-krat knjiga Osnove planinstva
• 1-krat bon za AMZS članstvo v vrednosti 40 €
• 5-krat AMZS kolesarski bidon
• 4-krat AMZS Pozorne nogavičke

#ZelenaTransverzala
Za več informacij, kako do nagrade, obiščite spletno stran Zelene transverzale.