Hibridni izlet: Zgledna skrb za dediščino

Naš tokratni hibridni izlet smo namenili obisku krajev, kjer sta se rodila dva pomembna moža. Prvi je močno pripomogel k razvoju motorizacije, drugega pa ni privlačila mehanika, temveč človeška duša. Resda sta živela vsak v svojem času - le osem let sta bila skupaj na svetu - a sta s svojimi deli tako zaznamovala vsak svoje področje, da je spomin nanju upravičeno vedno bolj živ. S hibridno toyoto RAV4 smo se zapeljali v Prlekijo, kraje med Dravo in Muro, kjer sta se rodila Janez Puh, mednarodno znan kot Johann Puch, in Anton Trstenjak.

Do Ptuja smo se pripeljali po avtocesti, ki smo jo na drugem izvozu za Ptuj in prek pred nekaj leti zgrajenega elegantnega Puhovega mostu prečkali Dravo ter se usmerili proti Juršincem, kjer se začne gričevnat svet Prlekije. Za Juršinci, ki so središče tamkajšnje občine, smo zavili v Sakušak. Tu je bil leta 1862 rojen Janez Puh, mož, ki je s svojim inženirskim znanjem - čeprav ni bil inženir, ampak ključavničar - in podjetniško prodornostjo postavil na noge tovarno, ki je nosila njegovo ime in izdelovala kolesa, motocikle in avtomobile, ki so tudi nosili njegovo ime. Vse skupaj se je večinoma dogajalo v začetku 20. stoletja, a izdelki iz te tovarne so - kljub temu, da je Puh umrl leta 1914 - še dolgo ponosno nosili ime ustanovitelja. Puchove motocikle je po licenci izdelovala tudi koprska tovarna Tomos na začetku svojega delovanja v 60. letih prejšnjega stoletja. Prav tako je Puch tesno povezan s slovensko vojsko v prvih letih njenega delovanja takoj po osamosvojitvi Slovenije v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je namreč še kako potrebovala terenske avtomobile in prvi večji nakup so bili puchi G, ki jih je nabavila pri izdelovalcu v Gradcu.

Puhov muzej bo obsežnejši

A vrnimo se na Sakušak k Janezu Puhu, ki je živel v času avstroogrske monarhije in je zato dobil tudi nemško izpeljavo svojega imena in priimka. Morda je bil prav zato v nekdanji skupni državi kar zatajen, Slovenci smo se njegovega pomena v glavnem začeli zavedati šele po osamosvojitvi Slovenije. Zato so mu šele ob 130-letnici njegovega rojstva, torej leta 1992, v Sakušaku postavili spominsko ploščo na kraju, kjer je nekdaj stala njegova rojstna hiša. A le kakšnih 200 metrov stran je še stala Puhovi rojstni hiši zelo podobna, s slamo krita hiška in vznikla je zamisel, da bi jo preuredili v Puhov muzej. Ob pomoči juršinske občine se je to tudi zgodilo. Tamkajšnji ljubitelji tehnične dediščine so tudi osnovali Društvo rojaka Janeza Puha, člani društva pa so z izjemno veliko prostovoljnega dela uredili zelo zanimivo zbirko, ki nazorno prikazuje Puhove dosežke, obenem pa daje tudi vpogled v življenje kočarjev - kar so bili Puhovi - v drugi polovici 19. stoletja.

Zaradi nevoščljivosti in hudobije je Puhov muzej dvakrat zajel požar, a vselej so ga člani društva vzorno obnovili. A ne samo to: društvo je ob stavbi pridobilo še nekaj dodatnih zemljišč, zunaj pod trto so postavili precej miz s klopmi za prijetno druženje večje družbe (do 50 ljudi), lotili pa so se tudi gradnje nove stavbe, v kateri bodo uredili še dodatno muzejsko zbirko z vozili, ki jih imajo člani društva. “Koronavirus nam je prekrižal načrte in upočasnil gradnjo, a upamo, da bomo stavbo lahko odprli konec junija letos,” pravi Janez Čeh, ki poskrbi za obiskovalce, ki si želijo ogledati muzej. Vidi se, da so novo stavbo zgradili z veliko posluha za arhitekturo in ponovno uporabo nekaterih materialov, pa tudi v notranjosti se že opazi, da bo prostor tudi vizualno izjemno zanimiv.

Puhov muzej je odprt ob koncih tedna od maja do konca oktobra ali po dogovoru z Janezom Čehom (tel. 051 260 506). Obiskovalci si lahko ob vseh razstavnih eksponatih ogledajo video predstavitev Puhovega življenja in dela, na prodaj pa je tudi zelo zanimiva knjiga o Janezu Puhu. Uvodni nagovor je napisal akademik prof. dr. Anton Trstenjak, ki je o Janezu Puhu med drugim zapisal: “Bil je izreden mož z izrednimi dosežki, ki ga dvigajo visoko nad povprečno vsakdanjost. Človek, ki brez višjih šol doseže več kakor ljudje z visokošolskimi diplomami, je po definiciji genialen. In to je naš rojak zagotovo bil.”

Akademik Anton Trstenjak

Izreden mož z izrednimi dosežki je bil tudi Anton Trstenjak, ki se je rodil 44 let po Janezu Puhu prav tako v Prlekiji v kraju Rodmošci. V šolo - ta se zdaj imenuje po njem - je hodil v Negovo, v negovskem gradu je urejena njemu posvečena spominska soba, na ogled je tudi njegova rojstna hiša. Bil je izjemno razgledan mož. Kot izvrsten filozof in psiholog se je poglabljal v človeško dušo in napisal več knjig o človeku. Bil je izjemen strokovnjak na področju barv in grafologije. Prleški rojaki so v spomin nanj uredili tudi krožno Trstenjakovo pot, ki vodi od Gornje Radgone prek njegove rojstne vasi do Negove, nazaj pa prek Radgonskih goric.
Omenjeni negovski grad je sicer prizorišče različnih mednarodnih razstav umetniške fotografije. Ob njem na svoj račun pridejo tudi ljubitelji zelišč, saj ima na zunanji strani obzidja velik zeliščni vrt z raznolikimi zelišči.

Razgledni stolp, mlin na veter, slatinski vrelci…

Cesta iz Sakušaka do Negove vodi prek gričevnate pokrajine. V bližini Sakušaka se lahko ustavite na Gomili, kjer je razgledni stolp, z njegovega vrha pa se odpre lep razgled na vse strani Prlekije. A pozor: stopnice na stolp so dokaj ozke in strme, zato niso najbolj primerne za vrtoglave. Zanimiv je tudi postanek na Stari gori, kjer je na robu vasi postavljen mlin na veter, v naselju pa je na ogled muzejska zbirka. Nekaj sto metrov za tem, ko cesta prečka pomursko avtocesto ob izvozu Sv. Jurij ob Ščavnici, je odcep proti Grabonošu in nato v Spodnjih Ivanjcih proti že omenjeni Negovi - na drugo stran pa slikovita pot vodi po vinskih goricah do Radencev. Če pred negovskim gradom zavijete po klancu navzdol, se čez nekaj kilometrov pripeljete v dolino Ščavnice, bogato s prosto dostopnimi slatinskimi vrelci. Spoznavate jih lahko, če sledite označeni poti Med vrelci življenja. V Spodnjih Ivanjcih pa lahko zavijete tudi levo in sledite oznakam za turistično kmetijo Firbas v Cogetincih. Na prijetno urejeni domačiji imajo 7 sob in tri apartmaje za skupaj 30 gostov, gostje pa lahko prespijo tudi na senu v sobah nad hlevom, v katerem domujejo različne domače živali: konji, krave, ovce, prašiči, kokoši… Za domačijo sta tudi glamping hišici z bazenom, imajo otroško igrišče, gostje pa bližnjo in tudi malce bolj oddaljeno okolico lahko spoznavajo z električnimi kolesi, ki jih sposojajo na domačiji. Za dnevne goste, ki bi se želeli okrepčati, priporočajo predhodni dogovor. Imajo tudi postajališče za avtodome, a le za tiste goste, ki tudi koristijo njihove storitve.

Blaguško in Gajševsko jezero

Možnosti za spoznavanje Prlekije je še veliko. Lahko se podate ob Blaguško jezero v bližini Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je lepo urejen glamping ali se sprehodite ob Gajševskem jezeru blizu Ljutomera. Tudi Ljutomer s svojimi znamenitostmi je seveda vreden obiska. Vračate se lahko preko vedno lepih jeruzalemskih goric proti Ptuju ali po pomurski avtocesti.