Test: Dacia duster hybrid 140 journey

Dacia ponuja tisto, kar vse več avtomobilskih izdelovalcev na zmore več ponuditi; tehnično solidne in vse bolj privlačne avtomobila za - relativno - zmerno ceno. Novi duster je sicer precej dražji od predhodnika, a je tudi precej sodobnejši - še zlasti v hibridni pogonski različici …

Dacia se je iz grdega račka evropske avtomobilske industrije prelevila v prodajno uspešnega avtomobilskega laboda; lansko leto je končala med prvimi tremi avtomobilskimi znamkami po prodaji fizičnim osebam na trgu EU. Veliko zaslug za to ima tudi duster, ki se je v tretji generaciji sicer izdatno podražil, a manj, kot so se podražili njegovi tekmeci. 

Oblikovna uspešnica

V primerjavi s predhodnikom je duster tretje generacije ohranil karoserijske mere; je enako dolg in širok kot prej, le za tri centimetre nižji je. Hkrati pa je videti precej drugače; sodobneje, bolj oglato, bolj odraslo in še vedno zelo prepoznavno. Ozka žarometa v obliki položene črke Y dajeta dusterju prepoznaven obraz, trikotni zadnji luči prepoznaven zadek, v črno plastiko oblečene obrobe in odbijača pa avanturistično terensko podobo. 

Zmerno digitalno

Podobno o (ne)cenenosti lahko zapišemo tudi za dusterjevo notranjost, s katero uspešno sledi duhu (avtomobilskega) časa; prvič doslej ima duster (preprosto zasnovan) digitalni zaslon namesto merilnikov, ki se mu pridružuje osrednji, 10,1-palčni zaslon multimedijske naprave, ki je del opremskega paketa journey, v katerem je tudi dober zvočniški sistem znamke Arkamys. Uporabniški vmesnik je funkcionalen in zanesljivo delujoč, rabi pa nekaj časa, da se zažene. Zrcaljenje pametnih mobilnikov CarPlay je zanesljivo in brezžično - kot je brezžično tudi polnjenje mobilnika na polnilni ploščici pod armaturno ploščo. V dusterjevem digitalnem okolju se ni težko znajti, še zlasti zato, ker pomembne funkcije gretja in zračenja še vedno upravljamo s fizičnimi stikali. 

Prostornost in dobro počutje

Razveseljuje dejstvo, da duster ponuja udobno, pregledno in ergonomsko sedenje za volanskim obročem, da sta prednja sedeža kljub malce premalo bočne opore udobna, da se iz avta dobro vidi in da je dusterjeva notranjost sestavljena čvrsto in kakovostno - kljub obilici trde, sive plastike. 
Bolj oglata karoserijska oblika prinaša bolje izkoriščene notranje mere; na zadnji klopi je dovolj prostora za kolena in več kot dovolj za glave, saj je prostora za ramena oziroma komolce za nekaj centimetrov več kot pri predhodniku. 
Več prostora kot pri predhodniku je tudi v prtljažniku, čeprav tehnika hibridnega pogonskega sistema dusterju odvzame nekaj prtljažniških litrov v prtljažniku - v osnovi lahko vanj pospravimo 430 litrov prtljage. 

Hibrid namesto dizla, a z napako …

Za prvi temeljitejši preskus novega dusterja smo izbrali hibridno pogonsko različico, ki naj bi s svojo zmerno porabo goriva nadomestila dizelski motor, ki ga ni več v ponudbi. Glede porabe goriva - mi smo avtu namerili povprečje 5,4 l/100 km - je to Dacii uspelo, a takšna rešitev ima napako. Dizelski motor pri predhodniku je bil na voljo s štirikolesnim pogonom, hibridni pogon pa omogoča le pogon na prednji kolesi - štirikolesna uporabnost in vsetranskost sta odslej na voljo le z bencinskim trivaljnikom in ročnim menjalnikom. Če torej želite hibrida s samodejnim menjalnikom, ne morete dobiti štirikolesnega pogona - in obratno. Škoda … 
Hibridni pogonski sklop sicer poznamo že iz hibridnega clia; sestavljajo ga 1,6-litrski bencinski motor z 69 kW, električni motor s 36 kW, zaganjalnik-generator s 15 kW, multimodalni samodejni menjalnik in skromen pogonski akumulator. Pri hitrostih pod 60 km/h in z nežno nogo na pedalu za plin dolgo vozimo na elektriko, če pa pospešujemo odločneje, glavno delo opravi bencinski motor. S sistemsko močjo 104 kW (140 KM) je hibridni duster razveseljivo dinamičen in odziven pri nižjih hitrostih, na primer v mestu in na podeželski cesti, na dolgih in hitrih avtocestnih etapah pa je pri višjih hitrostih precej bolj lenoben: na dolgih avtocestnih klancih pogonu hitro zmanjka sape in veselja, kar pomeni naprezanje bencinskega motorja in precejšnjo hrupnost. Tudi sicer je piš vetra okoli karoserije hibridnega dusterja pri visokih hitrostih razmeroma glasen in moteč. 

Robusten, udoben in varen

Dusterjevo tradicionalno robustno zasnovano podvozje in vzmetenje je nasledil tudi duster nove generacije, a z zelo dobrodošlim popravkom: volanski mehanizem je zdaj precej natančnejši in bolj neposreden. To pomeni prijetno natančno vodljivost in lahkotnost tako pri hitrih menjavah smeri v zahtevnih ovinkih kot pri parkirnem manevriranju. Vozniške napake - ob le treh zvezdicah na EuroNCAP preskusnem trku - prestreza razmeroma bogat nabor asistenčnih sistemov, ki v opremskem paketu obsega tako zadovoljivo uglajen radarski tempomat kot dokaj zanesljiv sistem za ohranjanje smeri na voznem pasu. Cenovna umestitev dusterja pa se pozna pri žarometih: ti na kratko svetijo v LED tehniki, pri dolgem snopu pa - žal - v halogenski tehniki. 

Cena: previsoka?

Hibridni duster je seveda najdražji na ceniku - z opremo journey je treba zanj odšteti 26.690 evrov, enako kot za malce bolj avanturistično različico extreme. Za dusterja brez štirikolesnega pogona se nam to zdi malce preveč denarja, a izbire ni veliko: za tisoč evrov manj sicer dobimo dusterja 4x4 z bencinskim motorjem, a brez samodejnega menjalnika. 

Pod črto

Duster je ob menjavi generacij naredil velik korak naprej; je lepši, sodobnejši in udobnejši. S hibridnim pogonom (in samodejnim menjalnikom) je prijetnejši v vožnji in razveseljivo varčen, a kot hibrid brez štirikolesnega pogona obsojen na asfalt in lahko brezpotje. Morda se sliši bogokletno, a moramo zapisati: pogrešamo dizelski motor …

Všeč nam je +

všečna podoba, prostorna notranjost, majhna poraba goriva, udobna vodljivost in vzmetenje

Ni nam všeč -

hrupnost pri višjih hitrostih, zmogljivosti na avtocestnih klancih, brez možnosti štirikolesnega pogona

Tehnični podatki

Dacia duster hybrid 140 journey

Kako do novega avtomobila?