Test: Mini JCW

Oznaka JCW (John Cooper Works) je rezervirana za najzmogljivejše minije - in za tiste kupce, ki si v majhni (a dragi) embalaži želijo veliko moči  - in tudi veliko vozniškega adrenalina.

Odkar so pri BMW pred dobrimi 20 leti predstavili novodobnega minija, je ta pridobil veliko centimetrov in kilogramov, a zadržal ikonične oblikovne značilnosti svojega (novodobnega) predhodnika. Nedvomno mini ni prav nič minimalen avto; v najšportnejši različici ima v nosu BMW-jev 2-litrski bencinski turbo štirivaljnik, kar na tehtnici pomeni skoraj 1,4 tone skupne mase, ki še bolj obteži prednji kolesi kot pri šibkejših različicah z manjšimi in lažjimi motorji. 

Notranjost minijev zadnje generacije se trudi združiti retro podobo s sodobno tehnologijo; v velikem okroglem ohišju na sredini armaturne plošče je (štirioglat) zaslon multimedijske naprave z malce nepreglednimi izbirniki, a v slovenskem jeziku, pred voznikom pa sta majhen zaslon z vozniškimi podatki in projekcijsko steklo z nekaj najpomembnejšimi podrobnostmi. Zaradi tega, predvsem pa zaradi zasnove z daleč naprej pomaknjenim vetrobranskim steklom, se v miniju sedi malce drugače kot v večini drugih avtov, a v obeh športnih prednjih sedežih sedenje ni prav nič utesnjeno. Udobje zadaj kazi predvsem neroden dostop do zadnje klopi mimo obeh prednjih sedežev, prtljažnik z le 211 litri prostornine pa je seveda zelo skromen. 

Obilo užitkov, a ...

Okrnjeni prostornost in uporabnost kupci minija verjetno vzamejo v zakup, saj so jim pomembnejše druge lastnosti. Na primer užitek v športni vožnji, ki ga mini JCW ponudi v izobilju. A tokrat je treba posebej poudariti, da avto zahteva pametnega voznika, ki zna ukrotiti minijevo živahnost. 170 kW in 320 Nm na prednjih kolesih je veliko, če pa k temu dodamo še že omenjen lahek zadnji del, dobimo občutljiv športni avto, ki mu ob prehitrih vstopih v ovinke in hkratnem zaviranju rado zdrsneta zadnji kolesi - tudi če ne izklapljamo sistema ESC. Še posebej je to izrazito na mokri oziroma spolzki cesti, kjer ima mini JCW precej težav tudi s prenosom navora na cesto. Ko pa voznik najde pravo ravnotežje, je mini JCW igriv, uživaški in zelo hiter avto (do 100 km/h pospeši v le 6,1 sekunde in doseže najvišjo hitrost 246 km/h), ki mu lahko odpustimo tudi za vsakdanjo vožnjo prečvrsto vzmetenje in prevelik obračalni krog. Osemstopenjski samodejni menjalnik (za katerega je treba doplačati, saj je v serijski opremi 7-stopenjski avtomatizirani menjalnik) je odličen, motor zelo odziven, izpušni sistem pa ravno prav glasen, da je umetno ustvarjen zvok iz zvočnikov v športnem voznem programu odveč.

Mini JCW je serijsko opremljen z dokaj bogatim, ne pa popolnim naborom asistenčnih sistemov; kot smo pri bavarskih avtomobilih vajeni, je treba doplačevati za številno dodatno opremo. Pri preskusnem miniju JCW so ta doplačila dvignila ceno z osnovnih 38.700 evrov na več kot 46 evrskih tisočakov …

Pod črto ...

Sodoben mini v retro podobi je v različici JCW izumirajoča vrsta avtomobilov; mini športnik, ki ponuja veliko veselja, a tudi v časih zmogljivih asistenčnih sistemov zahteva veščega voznika. Njegova cena je zagotovilo, da je to avto za sladokusce, ki dobro vedo, za kaj bodo odšteli toliko denarja. 

Všeč nam je +

všečna podoba, odziven in zmogljiv motor, natančna vodljivost

Ni nam všeč -

neudoben dostop do zadnje klopi, majhen prtljažnik, prenos moči na cesto 

Tehnični podatki

Mini John Cooper Works