Hiter krog s terenskim električnim dirkalnikom e-cupra ABT XE1

Trenutek, ko na vsa štiri kolesa kot strela z jasnega udari 920 Nm električnega navora, namesto rohnenja V8 stroja pa se ob bliskovitem pospeševanju sliši le bobnenje kamenja po karbonu in pritajen zvok pogona, ki spominja na prizor iz vesoljske sage Vojna zvezd, je tako osupljivo drugačen, da možgani ob silovitem napadu na čutila potrebujejo trenutek ali dva, da sestavijo zavedanje, kaj se sploh dogaja. Na sovozniškem sedežu Cuprinega električnega dirkalnika se nam je zdelo, da smo v središču peščenega viharja.

Ko smo dve ali tri sekunde po štartu dojeli surovost odriva Cuprinega novega dirkalnika serije ekstremnih dirk Extreme E, pa je tako ali tako že zmanjkalo razbrazdane ravnice. Dakarska veteranka Jutta Kleinschmidt je v silovitem naletu s skandinavskim nihajem že lovila idealno linijo prvega ovinka na 1,2 kilometrski stezi terenskega dirkališča Nasser circut. Od zunaj je bilo vse skupaj videti kot peščeni vihar brez grmenja.

E-cupra ABT XE1 v številkah …

1780 kg
920 Nm navora
400 kW (544 KM)
54 kWh akumulatorski sklop
4,5 s do 100 km/h
4,4 m dolžine
3 m med osema
2,3 m širine

Verjemite, da smo bili novinarji Motorevije doslej za volanom ali pripeti na sovozniškem sedežu marsikaterega zmogljivega avtomobilskega dirkalnika, a le malo jih je ponudilo tako osupljivo izkušnjo. Morda je prav odsotnost motornega hrupa poskrbela, da je bilo vse skupaj še bolj doživeto, saj je bilo slišati le silovitost udarcev s podlage, zven kamenja in praskanje vejevja po karbonski karoseriji. Predvsem pa je ta ekstremni električni dirkalnik še en dokaz, da se pogonski tok elektronov želi uveljaviti v skoraj vseh vejah in različicah avtomobilskega športa.

Foto: V blato in prah, po znanje in doseg za asfalt

Cupra je prva avtomobilska znamka, ki je s tovarniško ekipo vstopila v to raziskovalno tekmovanje, saj želijo na podlagi izkušenj oziroma podatkov razvijati tudi nove tehnologije električnih pogonov v serijski izdelavi avtomobilov. Kdor bo znal v najbolj ekstremnem okolju obdržati optimalno temperaturo celic v akumulatorju, kdor bo imel ohišje energetske shrambe, ki bo preživelo vse udarce nežive narave in kdor bo imel dovolj učinkovit motor ter najbolj natančen krmilnik pogona na surovi terenski dirki, bo zagotovo znal narediti tudi dober športni električni avtomobil, ki bo na asfaltu prišel zelo daleč.

Električna odisejada - od arktičnega ledu do puščavskega peska

Ustanovitelj svetovnega prvenstva formule E Alejandro Agag je zasnoval še serijo dirk, v katerih je lahke električne dirkalnike izredno robustne zasnove poslal v najbolj odmaknjena in klimatsko ekstremna področja našega planeta. Serija Extreme E je dirkanje, s katerim želijo na novo definirati ekstremne dirkaške preizkušnje in je nekakšen visokotehnološki preizkusni laboratorij, ki bo dal odgovore, kako se nove tehnologije obnesejo v ekstremih razmerah - v arktičnem mrazu, puščavski pripeki, blatu pragozda in slani vlagi vetrovnih oceanskih obal. Dirke Extreme E to sezono potekajo v petih državah: Saudski Arabiji, Grenlandiji, Braziliji, Argentini in Senegalu. Dirkalniki so torej izpostavljeni izredno zahtevnim razmeram, kar pomeni, da morajo tako inženirji kot tudi dirkači vseskozi tekmovati tako z okoljem kot s tekmeci. Prireditelji želijo s tem tekmovanjem dokazati, da so električni dirkalniki sposobni premagovati tudi najtežje razmere ter hkrati avtomobilski šport narediti energetsko bolj učinkovit. Celotna karavana dirkalnikov in moštev zato med prizorišči pluje na posebej predelani angleški tovorni ladij, na kateri je tudi raziskovalni laboratorij. S pridobljenimi podatki bo neodvisna ekipa znanstvenikov univerz Cambridge in Oxford raziskovala možnosti zmanjšanja ogljičnega odtisa, ki je povezan z velikimi logističnimi premiki po planetu. V tej seriji se gradi prihodnost, ko bodo električni dirkalniki nekoč morda pripravljeni tudi na maratonske hitrostne preizkušnje s kratkimi postanki v mobilnih energetskih oazah, kjer bodo hranilnike z energijo v najbolj odročnih krajih oskrbovali z močjo vetra, sonca ali vode.

Mešane posadke za več pravičnosti: tudi dame dirkajo

Dirkanje s terenskimi dirkalniki serije Extreme E je sestavljeno iz dvodnevnih preizkušenj na dveh 8-kilometrskih krožnih terenskih progah. Prvi dan vozijo časovne kvalifikacije, drugi dan pa sledi neposredni spopad vozniških parov oziroma ekip na izpadanje, vključujoč polfinalno in finalno preizkušnjo, ki na koncu da zmagovalni par. Posebnost serije so mešane posadke, v katerih morata biti zastopana oba spola. Vsako hitrostno preizkušnjo sestavljata dva kroga - enega odpelje voznica in enega voznik. S tem želijo v tradicionalno moškem avtomobilskem športu narediti več prostora tudi za dame, ki želijo dirkati.

Dakarska veteranka

Tokratno doživetje ima nedvomno poseben pečat, ker smo v unikatnem električnem dirkalniku lahko na sovozniškem sedežu opazovali eno najboljših voznic na svetu, nemško dakarsko veteranko Jutto Kleinschmidt. Dama je prava specialistka hitrih terenskih preizkušenj, saj je že leta 1988 z motorjem prevozila najtežji vztrajnostni rally na svetu. Šest let pozneje se je z motocikla presedla za volan dirkalnika in tri leta pozneje postala prva ženska na svetu, ki je zmagala na etapi tega prestižnega tekmovanja. V dirkaškem peklu slovitega Dakarja je zgodovinski mejnik v svetu avtomobilskega športa postavila leta 2001, ko je postala prva ženska zmagovalka na Dakarju in za seboj pustila vso dirkaško elito moškega sveta.

Video: Kot bi jezdili bizona

Kako brezkompromisen prikaz zmogljivosti, vodljivosti in prenosa moči dirkalnika e-cupra ABT XE1 so si pri Cupri zamislili na terenskem dirkališču Nasser circut blizu Barcelone, zgovorno priča naša zaščitna oprema, ki na tovrstnih vožnjah poleg običajne dirkaške čelade le redko zajema tudi uporabo varnostnega zaščitnega ovratnika za zaščito vratnega dela hrbtenice.

Dirkaški električni pogon ni prav nič uglajen oziroma elektronsko sterilen ali digitalno krhek, kar je bilo videti tudi po bliskovitih reakcijah mojstrice volana. Pravzaprav je imela Jutta res veliko dela ob silovitih udarih navora in prelaganjih dirkalnika na zaviti progi 1,2 kilometra dolgega kroga. Odriv dirkalnika iz ovinka je tako nasilen oziroma udaren, da je celo prekaljena veteranka po divjem vstopu v ovinek na izstopu za las pravočasno odvrtela volan. Nasmehnila sva se, saj sva tisti hip oba vedela, da je to tisto, čemur rečemo doživetje dirkalnika. Vročina v kabini, prah, divji pospeški in pojemki ter zvok okoli avtomobila, ki je bolj kot dirkanju podoben zemeljskemu plazu, naredijo vožnjo v dirkalniku e-cupra ABT XE1 hudimano prvinsko. Šele ko sva z Jutto poletela preko grbine, je nastala spokojna tišina. Že trenutek za tem, ko je podvozje neznano kam poslalo energijo pristanka, so kolesa spet pričela mleti. Ko sva v žaru bitke za oprijem z desno stranjo dirkalnika in zaščitno ploščo že kosila travo, orala zemljo z brežine in lomila vejevje akacije, je bilo jasno, da elektrika dirkalnega konja spreminja v divjega bizona. Ko oziroma če bo energijska gostota akumulatorjev dosegla novo raven, bo elektrika dvignila še več prahu.