Test: Cupra ateca 2.0 TSI DSG 4drive

Družinski cestni terenec z dirkaškim motorjem? Nič zares novega, a doslej videno le v višjih (cenovnih) razredih. Ima zmogljiva, a dostopna cupra ateca na cesti več smisla kot na papirju?

Zares nova sta le ime in logotip

Ateca je Seatov prvi avto njihove nove (športne) blagovne znamke Cupra; da je to cestni terenec in ne kakšna športna kombilimuzina, je malce nenavadno, a glede na apetit kupcev po cestnih terencih niti ne tako nepričakovano.

Tudi v Cuprini preobleki ateca ostaja ateca; 4,4 metra dolg družinski cestni terenec, ki svoje novo športno poreklo izkazuje le z nekaterimi karoserijskimi podrobnostmi - na primer z večjimi in širšimi kolesi, športnejšima odbijačema, zadnjim spojlerjem in s štirimi izpušnimi cevmi. Bi lahko pri Cupri ateco oblikovno bolj ločili od Seatove atece? Zagotovo.

Tudi v notranjosti ni videti nič zares novega; poleg digitalne armaturne plošče in dodatnih izbirnikov s športnimi podatki na zaslonu multimedijskega sistema so edini športni dodatki zares dobra športna prednja sedeža in športnejši volanski obroč, vse ostalo - vključno z dobro odmerjenim prostorom za kolena zadaj in uporabno dostopnim 485-litrskim prtljažnikom - pa lahko dobite tudi pri manj adrenalinskih različicah atece.

Čistokrvni športnik

A tale ateca je cupra zaradi pogona, ne pa lepotnih dodatkov: po 2-litrskem bencinskem turbo štirivaljniku so pri Seatu segli v bogato zalogo Volkswagnovih športnih motorjev - v ateci motor zmore 221 kW, kar je 8 kW več kot v leonu cupri in 7 kW manj kot v leonu cupri R. Motor so združili s prilagojenim 7-stopenjskim avtomatiziranim menjalnikom DSG, navor pa prek najnovejše različice pogona z lamelno sklopko speljali na vsa štiri kolesa. Rezultat? GTI zmogljivosti in dirkaški vozni občutki, združeni s cestno-terensko vsakodnevno uporabnostjo.

Na asfaltu je cupra ateca čistokrvni GTI - do 100 km/h rabi le 5,2 sekunde, malce višje težišče bodo med vožnjo opazili le najbolj občutljivi športni vozniki, na bencinskih servisih pa ni bližnjic - poraba goriva je s povprečjem skoraj 11 l/100 km primerna zmogljivostim.
Odlično vodljivost podpira zelo dobra uravnoteženost vzmetenja - cupra ateca je čvrsto vzmeten, a na asfaltu nikoli neudoben avto. Le na brezpotjih cestno-dirkaško vzmetenenje pokaže svojo neudobno plat. Tudi zato cupra ateca ne more biti pravi terenec, čeprav njen štirikolesni pogon učinkovito in odzivno deli navor na posamezna kolesa. Lahko pa s takšno zalogo navora in stabilnosti suvereno za seboj vlečemo prikolico - le za tovarniško vlečno kljuko je treba seveda doplačati.

Pri opremi kupci nimajo veliko izbire; za kaj več od solidne osnovne opreme je treba dodatno seči v žep, tudi za popoln paket asistenčnih sistemov, zmogljivejše (a nič kaj izjemne) Brembove zavore, boljši zvočniški sistem in še kaj. Pri testni ateci je bilo doplačil za skoraj 8000 evrov, kar je ceno avta dvignilo z osnovnih 46.000 evrov na več kot 50 tisočakov.

Pod črto ...

Je cupra ateca nepotreben avtomobilski eksces? Za večino voznikov zagotovo, a na srečo avtomobilov ne kupuje le razum. Za 50.000 evrov v resnici ponuja zmogljivosti in užitke, za katere je bilo doslej treba seči precej globlje v žep.

Všeč nam je +

odlične zmogljivosti, odlične vozne lastnosti, dobra prednja sedeža

Ni nam všeč -

velika poraba goriva, doplačila za varnostne pripomočke, visoka cena

Tehnični podakti

Športnik s kljuko? Zakaj pa ne …

Dejstvo je, da je je nova cupra ateca po karoserijski anatomiji še vedno naprej cestni terenc, po zmogljivostih pa športni terenec oziroma športni avto. Ker smo na testih Motorevije dosledni pri preverjanju inženirskih obljub, smo temeljito preverili tudi praktično plat nove cupre, saj je imela tovarniško nameščeno vlečno kljuko. Čvrstejše, športno nastavljeno vzmetenje, zmogljive zavore, zelo prožen motor z 400 Nm navora in štirikolesni pogon tega športnika postavljajo tudi v vlogo uporabnega avtomobila za vleko. To potrjujejo tudi tehnični podatki: ateca cupra lahko vleče do 2,1 tone težko prikolico z naletno zavoro. Čeprav je je pogled na izrazito športni zadnji del z difuzorjem in štirimi izpušnimi cevmi ter štrlečo vlečno kljuko res nekoliko nenavaden, pa se se cupra pri veliki izkaže. Prva prednost je že samo pripenjanje, saj je tovarniško vgrajeni vlečni napravi, prilagojena tudi grafika vzvratne kamere. Ta ima funkcijo pogleda za pripenjanje prikolice in pri vzvratni vožnji živo sliko s kamere opremi z grafično izrisano sredinsko črto, da voznik lažje zelo natančno približa kljuko do priklopa prikolice. Vleki prikolice je prilagojen tudi sistem za nadzor stabilnosti. Ta ob priklopu prilagodi delovanje, da s svojimi posegi po potrebi stabilizira tudi prikolico. Na cupro ateco smo pripeli dobro tono težko počitniško prikolico adria action, ki skupaj z rudo dolga 6,1 metra in široka malce manj kot 2,2 metra. Ateca cupra se je izkazala kot odličen avto za vleko. Bolj čvrsto podvozje odlično opravi z dodatno obremenitvijo in skupaj s štirikolesnim pogonom omogoča zelo varno oziroma zanesljivo vleko, brez nevarnih nihanj in ali mikrozdrsov prednjih koles. Smerna stabilnost počitniške kompozicije je na avtocesti odlična, velika zaloga moči in navora zmogljivega bencinskega motorja pa pa seveda zelo dobro dopolni suvernost občutkov, ki jih dasta podvozje in pogona. Uporabniška izkušnja je odlična in cupra ateca je dokazala, da je športni avto lahko tudi praktičen garač. Če je kljuka na prvi pogled bila videti kot vsiljivec, ki kvari videz in okus športnika, je bilo po dobrih 80 kilometrih vleke hitro jasno, da je kombinacija še kako uporabna. Ni prav veliko športnih avtomobilov, ki bi bili hkrati zmožni do hitrosti 100 km/h pospešiti v 5,2 sekunde in po strmem, razritem makadamu na kamp parcelo potegniti hišo na kolesih.