V avtomobilskem prestižu je veliko izjemnih izdelkov in tehnoloških rešitev, a hkrati tudi veliko precenjenih približkov. Japonska znamka Lexus je najmlajša v elitni družbi avtomobilskih znamk prestižnega razreda. V ospredje postavljapočutje in kakovost izdelanega. V belgijskem pristaniškem mestu Antwerpen, ki se ob čudoviti arhitekturi lahko pohvali tudi z bogato tradicijo obdelovanja in trgovanja z diamanti, smo pri različnih mojstrih rokodelskih veščin raziskovali pristnost Lexusove zgodbe o prepletu rokodelskih veščin in visoke tehnologije.
Pri Lexusu avtomobilski prestiž predstavljajo skozi unikatno filozofijo oziroma marketinško zgodbo. Ker znamka za seboj nima stoletja razvoja kot denimo Mercedes ali pa kraljevski Rolls Royce, so se v svoje avtomobile odločili vdelati žlahtno tradicijo bogate japonske kulture. V njej še posebej izstopa tradicija spoštovanja dobro opravljenega dela. To najbolj dosledno negujejo rokodelski mojstri, ki jih na Japonskem imenujejo takumiji; ti so svoja življenja podredili razvoju točno določne veščine, ki jo obvladujejo do popolnosti. Ta preplet rokodelstva z visoko tehnologijo je najbolj ekskluziven podpis, ki je Lexusove avtomobile pripeljal v visoki razred. To se že na oko in v vsakem prevoženem kilometru nazorno kaže v izrazito nezamenljivi podobi, vozniški uglajenosti, kakovosti izdelave in skrbnosti izbranih materialov. Pri tej japonski avtomobilski znamki visokega razreda, ki je leta 1983 tako rekoč iz nič nastala pod okriljem Toyote, še danes sledijo svoji izvirni zamisli prvega modela LS 400 oziroma projekta F1 (Flagship One). Z vsakim izdelanim modelom namreč želijo ponuditi več žlahtnosti, udobja in tehnološkega napredka, kot ga ponujajo najboljši tekmeci v razredu. Oče znamke Lexus Eidži Tojoda je svojim inženirjem leta 1983 naročil, naj izdelajo najboljši avto na svetu. Avto, ki bo vozniku ponudil več vsega, predvsem pa dobrih oziroma izjemnih občutkov med vožnjo. Ob tem je najbolj zanimivo, da pri Lexusu avtomobilski prestiž predstavljajo skozi nekoliko unikatno filozofijo oziroma marketinško zgodbo.
Takumi rokodelci natančnejši kot roboti
Lexus v visokem avtomobilskem razredu ponuja nadpovprečno dobro razmerje med kakovostjo in ceno. Ta sicer klišejska trditev, ki je nekakšna mantra izdelovalcev dražjih avtomobilov, pri Lexusu res drži: kljub temu, da znamka ne sodi med najbolj elitne izdelovalce omejenih serij za nesramno bogate petičneže ali zbiralce, je tudi v velikoserijski izdelavi tehnološko najnaprednejše industrije 4.0 obdržala rokodelske mojstre, katerih gibe se trudijo vdelati celo v programsko opremo za robote. Za lažjo predstavo, kaj konkretno pomeni rokodelstvo pri Lexusu, dovolj pove dejstvo, da je v tovarni Miyata le 12 mojstrov, ki obvladajo posebno tehniko šivanja usnjenih oblog. Da v tovarni postaneš pripadnik elitnih mojstrov, moraš imeti za seboj vsaj 30 let izkušenj s točno določeno veščino. Ena od ključnih nalog izurjenih takumi mojstrov je prenos znanja na sodelavce z izraženimi talenti in postavljanje standardov za izboljšave delovanje robotov. Eden od vrhuncev ročne obdelave predstavljajo leseni mozaični vzorci šimanoku, sestavljeni iz milimeter tankih lesenih lističev. Te v 67 različnih postopkih in 38 dnevih izjemno natančnega ročnega dela vdelajo v ene najlepše izdelanih volanov na svetu.
Ničesar ni, česar se ne bi dalo narediti! Diamantni lexus NX …
To je eden od citatov Lexusove inženirske drznosti, ki so nam ga v tokratnem avtomobilskem doživetju v svetovni prestolnici trgovine z diamanti predstavili na zelo oprijemljiv način. Strokovnjakom iz World Diamond centra je Lexus v obdelavo poslal novega cestnega terenca NX. Celoten pokrov motorja so prekrili s tanko plastjo surovih neobrušenih diamantov - najbolj žlahtnih kovalentnih kristalov čistega ogljika. Diamantni sij je tako močan, da se z avtom ne bi smeli zapeljati v sončnem vremenu, saj bi odsev dobesedno zaslepil ostale udeležence v prometu. Zato je ta diamantni NX ostal brez cestne homologacije. Sicer pa se lexus NX z diamantnim pokrovom motorja v svoji avtomobilski osnovi ni prav nič razlikoval od tistega, ki smo ga testirali v letošnji aprilski številki Motorevije - razen seveda po ceni.
Iz globočin planeta do perfekcije loma svetlobe
Večino diamantov izkopljejo iz neaktivnih ognjeniških žil, globokih ognjenikov, ki lavo črpajo skoraj iz jedra našega planeta. Več kot 150 kilometrov pod površjem zemeljske skorje so pravi tlačni in temperaturni pogoji za nastanek diamantne materije oziroma kristalizacijo ogljika, ki se zgodi v ohlajenih žilah globokih vulkanov. Od surovega diamanta do razkošja izjemnih oblik s perfektnim sijem loma svetlobe je dolga pot polna izkušenj in znanja rokodelca, ki obrusi to čudo narave in mu vdahne vrednost. Na litoželezni plošči, prevlečeni z diamantno plastjo, ki se vrti s hitrostjo od 2500 do 3000 vrtljajev v minuti, mojster brušenja pod povečevalnim steklom oblikuje strukturo do idealnih kotov loma svetlobe. Pri delu smo opazovali enega najboljših diamantnih rokodelcev Pietra Bombeka. Pove nam, da za povprečno velik diamant potrebuje 10 dni natančne obdelave. Ob impresivnosti natančnega brušenja ene izmed najtrših naravnih snovi, ki poleg znanja zahteva tudi izjemno potrpežljivost mojstra, vprašamo o pritisku, ki ga prinaša morebitna napaka pri obdelavi dragocenega kristala. Nasmehne se in pokaže na svojo majico, kjer je zapisana besedna igra, ki dobro povzame to, kar dela: “No pressure, no diamond!” V prevodu je posrečeni slogan mogoče razumeti: “Brez pritiska na mojstra in brez pomoči tlaka narave ni diamantov!”
Diamantna četrt
Antwerpen ima slavno diamantno četrt. Na vsega 2,6 kvadratnega kilometra je kar 380 rokodelskih draguljarn, v katerih ročno obrusijo in zloščijo več kot tri četrtine vseh surovih diamantov iz vsega sveta. V diamantni četrti na leto zabeležijo več kot 45 milijard evrov prometa in skoraj vsak v svetu prodan diamant se bo slej kot prej vsaj enkrat znašel pod lupo ali na brusnem disku enega od rokodelskih mojstrov iz tega belgijskega mesta.
Foto: Pristnost rokodelskega prestiža - kakovostno opravljeno delo
Ker pri Motoreviji avtomobilov ne ocenjujemo po vplivnosti logotipa na maski, ampak po doslednosti in kakovosti dela, ki ga opravijo oblikovalci in inženirji, pri Lexusu cenimo očiten japonski pečat doslednosti do zadnjega vijaka. Z diamanti so v Antwerpnu želeli približati dragocenost dobro opravljenega dela. Z obiskom čevljarske delavnice, kjer znajo celo iz ribje kože izdelati čevlje, so podčrtali pomen udobja. Z obiskom lokalnega vinarja, ki želi v svojih vinogradih do leta 2025 opustiti uporabo pesticidov in v deželi piva na obali Severnega morja iz zelo skopo odmerjenih sončnih dni narediti vino žlahtnega okusa, so pokazali, da nova doba mobilnosti zahteva spremembe, ki tudi v svetu zmogljivih avtomobilov v ospredje postavljajo energetsko učinkovitost. Jezik kakovosti je univerzalen in pristnost rokodelskega pečata tudi v avtomobilskem svetu pomeni poklon večji trajnosti in spoštovanju kupca. Lexusov kupec je lahko vsakdo, ki je takumi svojega poklica. Tudi nekdo, ki mu nič ne pomenijo diamanti, a do popolnosti obvladuje 15-tonski bager in z njim iz močvirja naredi čudovit park ter novinarju Motorevije s kirurško natančnostjo z veliko jekleno ravnalno žlico z glave sname kapo. Naključni strojnik iz Antwerpna, ki smo ga izzvali z natančnostjo, je takumi zemeljskih del. Je mojster svoje obrti, zato si za svoj denar zasluži avto, izdelan z enako mero natančnosti in kakovosti. Takrat pristnost avtomobilskega rokodelskega prestiža dobi pravo veljavo. Drag avto lahko kupi vsak, ki ima veliko denarja. Razume, spoštuje in v njem uživa pa ga predvsem tisti kupec, ki je do njega prišel kot mojster svojega dela.