Varne šolske poti

AMZS maskoti Anja in Zdravko z avto-moto društvi po vsej Sloveniji vsako leto v križiščih ob šolah voznike nekaj dni pred pričetkom novega šolskega leta opozarjata, čez koliko dni se otroci vračajo v šolo, 1. septembra pa delita sporočilo »Še 365 dni!«, s čimer AMZS izpostavlja in od pristojnih institucij zahteva, da prometno varnost za najbolj ranljive udeležence v prometu zagotavljajo vse dni v letu, k izpolnitvi te zahteve pa pristopijo sistemsko in celovito.

Vse infografike so vam na voljo za prenos na koncu novice.

Varnost otrok v cestnem prometu je, skladno z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ena izmed prioritet varnosti cest na svetovnem, evropskem in slovenskem ozemlju. Država ima v ta namen več orodij: zagotavljanje varnih šolskih poti, organizirani prevozi otrok na nevarnih območjih in varovanje šolskih poti v bližini osnovnih šol. Če upoštevamo, da prvima dvema orodjema država zagotavlja finančno podporo, za tretje ne namenja skorajda nobenih finančnih sredstev. Ukrep prostovoljnega varovanja ima sicer v slovenskem prostoru dolgoletno tradicijo (različni izvajalci izvajajo precej različnih akcij, od SPV, šol, policije, ZŠAM in drugih prostovoljcev), žal pa le v prekratkem časovnem obdobju enega ali dveh tednov ob začetku šolskega leta.

Da bi preverili, ali v Sloveniji obstaja interes za varovanje otrok na šolskih poteh vse leto, je AMZS v anketi o varnih šolskih poteh[1], ki jo je izvedel julija 2016, sodelujoče povprašal tudi o tem, kakšna stališča imajo udeleženci v prometu do organizacije tovrstne mreže prostovoljcev.[2] Rezultati so pokazali ne samo veliko naklonjenost za organizacijo take mreže, ampak tudi pripravljenost za sodelovanje v njej. Kar 87 odstotkov vprašanih meni, da bi tako mrežo prostovoljcev v Sloveniji potrebovali, 90 odstotkov jih meni, da bi z njo lahko povečali raven varnosti otrok na poti v šolo in domov. V mreži bi po mnenju vprašanih morali sodelovati tako policija kot prostovoljci.

Če je torej standard in cilj države, da postane ena izmed prometno najvarnejših držav in če dobre prakse v nekaterih državah Evropske unije kažejo, da je kamenček v mozaiku pri uresničevanju tega cilja tudi organizirana mreža prostovoljcev, ki vsak dan pred začetkom pouka in po njem skrbi za varnost otrok v okolici šol – na primer s svojo prisotnostjo ob prehodih za pešce v okolici šol, in ob dejstvu, ki ga je pokazala anketa, da bi imel tak ukrep veliko podporo v javnosti, je nujno, da država prostovoljce in društva, ki te aktivnosti ob začetku šolskega leta že izvajajo, podpre na način, da bo mreža prostovoljcev lahko delovala vse leto. Na tak način spodbudimo zdravo delovanje društev, osmislimo vlogo prostovoljnega dela, povezujemo nevladni sektor, šole, državo, starše in udeležence v prometu ter jih ozavestimo o kolektivnem pomenu varnosti na cestah. V tem primeru torej ne gre samo za enkraten in enostranski ukrep, temveč za multiplicirano delovanje na širšem področju prometne varnosti v državi, kar je nedvomno naš skupni cilj.

[1] V anketi je sodelovalo je 507 udeležencev, starih od 21 do 84 let, 53 odstotkov moških in 47 odstotkov žensk, iz vseh slovenskih regij. Med njimi so bili 104 starši in 189 starih staršev šoloobveznih otrok. Rezultate vam pošiljamo v prilogi.
[2] Starše šoloobveznih otrok smo poleg tega vprašali še, kako njihovi otroci hodijo v šolo ter v kolikšni meri pot v šolo staršem predstavlja skrb ali problem in zaradi česa.

AMZS Raziskava

Foto: Policija