Uporaba telefona med vožnjo

23. januarja 2012 je Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) na novinarski konferenci predstavila preventivno akcijo, s katero bomo skupno obveščali javnost o nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo.

V akciji poleg AMZS sodeluje tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Policija, Zveza ZŠAM, Telekom, Simobil, Tušmobil, Zavod Varna pot ter občinska redarstva.

Na konferenci so bili predstavljeni tudi rezultati naših raziskav, ki so bile izvedene v oktobru 2011. V AMZS Centru varne vožnje smo izvedli meritve reakcijskega časa pri katerih je sodelovalo 72 voznikov (13 žensk in 59 moških) starih med 41 in 78 leti. Udeleženci so sodelovali v poskusu, pri katerem smo ocenjevali reakcijske čase voznikov v dveh pogojih: med telefoniranjem / pogovorom po radijski postaji in v kontrolni situaciji / običajni vožnji brez telefoniranja.

Vozniki so dobili nalogo, da ob vidnem signalu izvedejo zaviranje v sili; signal za zaviranje je sprožil instruktor na poligonu. Udeleženci so pričakovali, da bo v toku vaje lučka zasvetila, niso pa mogli predvideti, kdaj se bo to zgodilo - s tem smo kontrolirali nepričakovanost dogodka.

Vsak od voznikov je vajo opravljal štirikrat; v eni od teh ponovitev je moral voznik, tik preden je dobil znak za zaviranje, vzpostaviti besedno komunikacijo z instruktorjem prek radijske postaje v vozilu. Vozniki niso bili vnaprej obveščeni kdaj in ali se bo to sploh zgodilo. Namen opisanega protokola merjenja reakcijskih časov je bil vzpostaviti okolje, ki je varno, hkrati pa čim bolj podobno realnemu okolju v prometni situaciji in izmeriti kako odzivanje na (telefonski) klic vpliva na reakcijski čas pri operaciji zaviranja v sili. Analiza je pokazala štiri pomembne ugotovitve:

• Reakcijski čas se pri klicu občutno poveča in je približno dvakrat daljši kot v običajni vozni situaciji. Povprečni reakcijski čas je bil 0.6 sekunde, ko pa so vozniki dobili klic, se je reakcijski čas v povprečju podaljšal na 1.1 sekunde. Razlika 0.5 sekunde pomeni npr. pri 50 km/h 7 metrov daljšo pot ustavljanja. V 10 odstotkih primerov se je reakcijski čas podaljšal za več kot eno sekundo, kar pomeni pri hitrosti 50 km/h več kot 15 m daljšo pot ustavljanja.
• Starejši vozniki imajo sicer daljši reakcijski čas kot mlajši, reakcijski čas pri klicu kot tudi razlika med obema reakcijskima časoma pa sta neodvisna od starosti - kar pomeni, da je bilo telefoniranje enako moteče za vse voznike, ne glede na njihovo starost.
• Reakcijski čas v obeh pogojih, ob dobljenem klicu in brez njega, je neodvisen od vozniških izkušenj (št. prevoženih kilometrov) in spola, kar pomeni, da moški reagirajo enako hitro kot ženske, tisti, ki imajo veliko vozniških izkušenj pa prav tako enako hitro reagirajo kot tisti z manj izkušnjami. Z drugimi besedami, merjenje je jasno pokazalo, da je bilo telefoniranje med vožnjo enako moteče tako za moške kot za ženske in enako moteče tako za manj kot tudi za bolj izkušene voznike. Pri tem velja omeniti, da mladih voznikov v vzorcu nismo zajeli, saj so bili vsi starejši od 40 let in so že imeli vozniške izkušnje: razen dveh so imeli vsi več kot 10.000 prevoženih kilometrov.
• Merjenje je pokazalo, da je pogovarjanje med vožnjo še poseben problem pri tistih, ki imajo že tako daljše reakcijske čase: pri teh ljudeh se, neodvisno od starosti, reakcijski časi pri uporabi telefona povečajo občutno bolj kot pri tistih, ki imajo sicer krajše reakcijske čase. Z drugimi besedami, vozniki z daljšimi reakcijskimi časi že v idealnih voznih pogojih potrebujejo več časa za ustrezno reakcijo, kadar pa jih kaj zmoti (v našem primeru nepričakovan klic inštruktorja po radijski postaji), je to zanje še bolj moteče kot za ostale ljudi.