1987
+386 1 530 53 53
V sejni dvorani v prostorih AMZS je potekala novinarska konferenca, na kateri je AMZS pojasnil, kako tečejo prizadevanja, da bi v Sloveniji v bližnji prihodnosti izpeljali dirko svetovnega prvenstva v motokrosu, v katerem imamo Slovenci petkratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja. Prvotna zamisel, da bi dirko izvedli na začasno urejeni progi na mariborskem letališču, je padla v vodo, a projekt ostaja.
Ni tako enostavno in preprosto, da se tekma uvrsti v koledar. Zelo smo se trudili in bili dejavni pri tem, na roko nam je šlo tudi podjetje Infront, v okviru katerega se organizirajo dirke svetovnega prvenstva. Bili so zelo zainteresirani, ne le zaradi Tima, ampak ker smo predstavili mamljivo ponudbo, da bi dirko umestili v okolje in geografski prostor, v katerem je ni. Ta pot zdaj ni uresničljiva, kajti naleteli smo na ovire, ki jih nismo mogli preseči. Poseči bi namreč morali v kmetijska zemljišča in soglasja Sklada kmetijskih zemljišč za to nismo dobili, kar povsem razumemo,
je povedal predsednik AMZS Andrej Brglez ter dodal, da s tem ideja o dirki najvišjega kakovostnega ranga motokrosa v Sloveniji nikakor ni pokopana in se razvija naprej, a z drugačnim pristopom. Načrt B je zdaj iskanje primernega zemljišča v Sloveniji, na katerem bi postavili nacionalno središče ne le za motokros, ampak tudi za druge terenske discipline, kot so cross country, enduro in trial.
Imamo izkušnje s postavitvijo AMZS Centra varne vožnje na Vranskem. In zakaj ne bi ponovili zgodbe še s športnim objektom,
je dodal Brglez in izpostavil, da primerna zemljišča nedvomno obstajajo, AMZS pa ima znanje, voljo in interes, da ta projekt vodi in izpelje.
Tomaž Ambrožič, direktor Sport Media Focus, ki tvorno sodeluje z AMZS pri iskanju rešitev za izpeljavo dirke svetovnega prvenstva na slovenskih tleh in ima veliko izkušenj pri organizaciji ter izvedbi velikih tekmovanj v Sloveniji, je poudaril pomen velikih športnih dogodkov v Sloveniji, ki iz organizacijskega vidika terjajo ogromno naporov, a so nato vidni učinki na številnih področjih, kar je začela v veliki meri prepoznavati tudi država. Slovenija se je v zadnjih letih čvrsto postavila na zemljevid izvrstno organiziranih tekmovanj in prvenstev, ki so potekala na primerni infrastrukturi, kakršno potrebuje tudi slovenski motošport, ki ima v Timu Gajserju šampiona planetarnih razsežnosti.
Mario Gregori, vodja upravljanja z nepremičninami AMZS, je predstavil kriterije, po katerih bo stremela AMZS v iskanju lokacije, na kateri bi stal takšen center, ki bi bil seveda multifunkcionalen.
Za razvoj takega hibridnega nacionalnega centra motošporta ocenjujemo, da bi potrebovali 15 - 30 ha zemljišč, vse odvisno od razpoložljivosti prostora in okoljskih omejitev. Zaželeno je delno reliefno razgibano zemljišče z osnovno infrastrukturo (voda, elektrika), z ugodnim prometnim dostopom z glavnih cest/avtocest in oddaljeno od poseljenih območij. Tudi zunaj varovanih območij. Program centra bi poleg prog za različne zvrsti moto športa, vseboval še bokse, spremljajoče servisne objekte in objekte za teoretično izobraževanje, turistične objekte, urejena parkirišča in kamp/parkirišče za avtodome, tudi prej omenjeni CVV in testni center,
je povedal Gregori ter nato podal nekaj slikovitih primerov, kako so to rešile države, v katerih se zdaj prirejajo dirke svetovnega prvenstva v motokrosu. V Sloveniji bi bila za to primerna predvsem funkcionalno degradirana območja (FDO), ki jih sploh ni tako malo.
Zavedamo se, da je iskanje primernih zemljišč potrebno razširiti na prostor celotne Slovenije in izhajajoč iz predpostavke o nujnosti okoljske ozaveščenosti, veliko priložnost razvoja nacionalnega centra motošporta vidimo na funkcionalno degradiranih območjih (FDO). To so po definiciji nezadostno izkoriščena ali zapuščena območja z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Leta 2017 je bil v Sloveniji prvič zasnovan in vzpostavljen sistem za evidentiranje in spremljanje FDO. Potreba po sanaciji ter revitalizaciji degradiranih območij ter smotrna raba površin je zapisana tudi v Nacionalnem programu varstva okolja, Politiki urejanja prostora RS in Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Cilj vseh je učinkovitejše upravljanje z degradiranimi območji, racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že degradirana območja in s tem varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč. To je tudi zapovedano izhodišče za spremembo prostorskih planov. Po podatkih ARSO Okolje je bilo v letu 2020 v Sloveniji evidentiranih 1.132 FDO s skupno površino 3.695 ha,
je pojasnil Gregori in pozval vse, ki bi bili zainteresirani (državo, lokalne skupnosti, društva, zasebnike), da se javijo AMZS s predlogi o območjih, na katerih bi lahko projekt nacionalnega centra motošporta tudi izpeljali, ter dodal da se v AMZS dobro zavedamo, da celotna pot do realizacije nikakor ne bo hitra in lahka (urbanistične preverbe, idejne zasnove, okoljske študije, pridobitev zemljišč, načrt financiranja, sprememba OPN, izdelava OPPN, GD, izvedba, akreditacija FIM,…), a če to želimo imeti, potem moramo čimprej začeti.
Vse predloge zemljišč, na katerih bi lahko stal bodoči nacionalni center motošporta, lahko zainteresirani partnerji javijo na email naslov sport@amzs.si. Vsi predlogi, ki bodo prišli do 31. marca 2023 do 24.00, bodo skrbno pregledani in pretehtani, nato pa se bo AMZS po razmisleku odločil, v katero smer bo zasukal zastavljeni projekt.
