Mulec reli po Andaluziji končal na 7. mestu

Končano je svetovno prvenstvo v reliju v cross countryju. Zadnja preizkušnja sezone v vzdržljivostnem motociklizmu se je začela in končala v Dos Hermanasu, sicer južnem predmestju Seville. Na dirki je v razredu Rally 2 z licenco AMZS sodeloval tudi Toni Mulec. Od torka, 18. oktobra, do nedelje, 23. oktobra, je Mulec z moštvom TS Racing po slikovitih brezpotjih Andaluzije izvrstno opravil z vsemi zahtevanimi specialnimi preizkušnjami in povezovalnimi potmi na posameznih etapah.

Presenetil je že kar takoj, ko je v uvodni prvi preizkušnji, kvalifikacijskem prologu, v cilj nepričakovano in senzacionalno pripeljal prvi ter nakazal, da je odlično pripravljen. Po uspešno absolviranem reliju po Maroku je očitno pridobil na samozavesti, kar se je odražalo tudi v vožnjah po andaluzijskih trasah.

Tekmeci so morali pošteno odviti ročico za plin, če so želeli spremljati tempo in ritem voženj, ki jih je narekoval slovenski voznik tudi v naslednjih dneh. Mulec je sicer vseskozi vozil konstantno in dokaj zanesljivo brez večjih nihanj ter s premišljenimi vožnjami iz etape v etapo potrjeval, da je fizično dobro pripravljen ter da zna dobro oceniti, kje je potrebno voziti bolj previdno in kje odviti ročico za plin do konca. Po dveh dneh je v skupnen seštevku v rokah držal celo odlično 2. mesto in je vse prijetno presenetil, a je nato malce popustil. V cilj zadnje etape je pripeljal na 9. mestu, kar mu je v razredu Rally 2 prineslo končno 7. mesto v skupnem seštevku relija Andaluzija, na kar je lahko ponosen, saj je tako dokazal, da je nedvomno na zelo lepi poti, da bo dobro pripravljen na veliki izziv, nastop na slovitem reliju Dakar, s katerim želi začeti tekmovalno leto 2023. V razredu Rally 2 je sicer zmaga na andaluzijski preizkušnji pripadla Američanu Masonu Kleinu, drugi je bil Južnoafričan Bradley Cox, tretji pa Francoz Romain Dumontier. 

Reli se je zame začel obetavno začel. Kot outsajder sem se že v prvi etapi uvrstil med prve tri v kategoriji Rally2. Druga etapa je bila zaradi dežja in megle odpovedana – zdravniški helikopter namreč ni mogel poleteti, tako da smo se tekmovalci debelo uro tresli od mraza na startu, ki se ni zgodil – ne, nisem imel opreme za dež! Tretji dan je bil zame usoden, saj sem stopničke definitivno izgubil. Z Bradleyem Coxom sva ves čas dirkala ramo ob rami in šla večkrat na nož. V vsej tej vnemi sem napravil kar nekaj napak na hitrostnih conah, ki so me drago stale. Za dobre pol ure kazenskih minut ni bilo lahko požreti in tako sem zadnjo etapo začel jezen sam nase. Startal sem kot zadnji, kar je pomenilo, da sem vozil v prahu. Dal sem vse od sebe, kar precej tvegal, prehitel sem nasprotnike ter na koncu okusil svojo prvo etapno zmago. Neopisljiv občutek! Rad bi se še enkrat zahvalil avstrijski ekipi za priložnost in tretma, še posebej pa velika hvala mojim podpornikom ter prijateljem v Sloveniji, brez katerih bi bil še posebej zadnji dan zame veliko težji,

je celotno dirko na kratko povzel Mulec, ki zdaj verjetno že dobro ve, kaj vse je potrebno storiti, da se lahko kosaš tudi z najboljšimi v tem razredu svetovnega vzdržljivostnega motociklizma.