1987
+386 1 530 53 53
Preizkušnja Romaniacs vsako leto predstavlja velik izziv za vse sodelujoče, med katerimi sta bila letos z licencama AMZS tudi Tjaša Fifer in Toni Mulec. Oba sta z nastopoma in vožnjami v svojih kategorijah navdušila.
Hitrejša tudi od moških
Fiferjeva je vozila v kategoriji Iron. Na dirko je šla z željo, da se predstavi v najlepši možni luči ter da odpelje vse dni dirke po najboljših močeh. To ji je uspelo perfektno, saj je na koncu preizkušnje zasedla kar prvo mesto, česar ni pričakovala.
Bila je res dolga, nora preizkušnja, v kateri si lahko samo želiš, da do konca tedna prideš na cilj v celoti. Veliko je stvari in dejavnikov ki se morajo poklopoti za rezultat. To je bila prva dirka, ki velja pod svetovnim prvenstvom FIM RedBull Romaniacs in sem jo vozila na navigacijo ter moram priznati da je res dober občutek.
Če je bila na začetku še malce zadržana in bolj previdna, pa je v zadnjih dveh dneh demonstrirala imenitne vožnje čez zahtevne ovire na progi ter tudi vrhunsko fizično pripravljenost.
Vsak dan po nekaj ur na motorju, priprave motorja, zgodnjo vstajanje vse to je trajalo cel teden oziroma 5 dni. Kar hitro sem začutila dober ritem in res, prav zares sem na dirki vsak dan posebej uživala. Dva offroad dneva sem bila 2. in 3., naslednje offroad dneve pa sem bila vodilna.
V kombinaciji in sozvočju z motorjem je na določenih mestih probleme reševala sila enostavno in lahkotno ter na koncu opravila tudi z moško konkurenco v svoji kategoriji. Drugouvrščenega je za seboj pustila več kot 19 minut.
V kategoriji Iron nas je tekmovalo kar 91. Zmagati na tej veliki dirki je nekaj neopisljivega. Če tega ne doživiš, ne moraš niti razložiti. Res je prečudovito,
je bila presrečna Fiferjeva, ki se je na koncu zahvalila sponzorjem in vsem ljudem, ki so jo podpirali ter ji stali ob strani, saj brez njih ne bi mogla priti do imenitnega dosežka na dirki.
Prvič na dirki in takoj drugi
V kategoriji Silver je slovenske barve branil Toni Mulec, za katerega je bil to premierni nastop na tej zahtevni in zelo naporni preizkušnji. Vsakodnevnih izzivov na posameznih delih prog se je lotil z veliko mero spoštovanja, a tudi zelo dobro.
Zagotovo naziv dirke "Vertical Madness" ustreza temu, kar je bilo na tekmi. Že prvi dan so nas čakali nori vzponi in nato spusti, zato je bilo potrebno na posameznih delih z motorjem celo kar pešačiti.
Mulec je bil dobro pripravljen na vse, zato mu nič ni bilo pretežko.
Drugi dan smo končali daleč stran od civilizacije in naših ekip. Spali smo v šotorih v divjini in smo morali sami pripraviti ali popraviti motorje za naslednji dan s stvarmi, ki jih je pač vsak imel s seboj (od orodja in rezervnih delov). Prav tako smo imeli le 20 minut časa za pripravo motorja,
je vtise strnil prekaljeni Korošec, ki se je z brutalnimi pogoji imenitno spopadel.
Četrti dan smo začeli zelo zgodaj. Zame je bil zelo napet, saj sem vedel, da lahko padem na tretje mesto, lahko pa tudi prevzamem vodstvo. Kmalu po štartu sem napadel prvega in ga prehitel ter prvi pripeljal v cilj etape, a mi je malce zmanjkalo za skupno zmago,
je slovenski voznik povedal, kaj se mu je dogajalo na koncu.
S tekmo sem zelo zadovoljen, saj sem bil več ali manj vseskozi na čelu in navigiral, kar so sicer sotekmovalci izkoriščali sebi v prid medtem, ko sem sam imel željo pobegniti ter se povzpeti na vrh lestvice in popraviti, kar sem zamudil prvi dan. Zagotovo to štejem kot pozitivno, ker sem si s tem nabral ogromno izkušenj in vsak dan izboljševal vožnjo in branje proge,
je zaključil Mulec, ki se ni pozabil zahvaliti vsem sponzorjem, ki so mu omogočili nastop. Z izkušnjo, ki jo ima zdaj, se bo lahko s podobnimi izzivi lažje spopadel ter se morda čez leto dni znova preizkusil na tej dirki in se takrat domov vrnil s končno zmago v žepu.
