Na prvem je prišlo do okvare pogonskega agregata na Skubičevem motociklu. V ekipi so uspeli v vsega dveh urah zamenjati pogonski agregat z rezervnim, a je imel Skubic znova smolo. Že v drugem odpeljanem krogu je Boštjan padel in trening je bil končan. No, da bi bila smola popolna je popoldan v kvalifikacijskem treningu številka 3, zablokiral še drugi pogonski agregat. K sreči se je to zgodilo ob koncu treninga in Boštjan Skubic je vseeno odpeljal nekaj hitrih krogov tako, da je uspešno uvrščen na glavno dirko. 76. ponovitev legendarne dirke v Daytoni in svoj 17. nastop bo Skubic jutri tako začel iz 17. štartnega mesta.
“Močno sem razočaran, a takšno je pač dirkanje. Za motociklistični šport potrebuješ veliko sreče, poleg tega pa jo lahko zagode tudi tehnika. In vse to se je zgodilo danes. Lahko rečem, da je bil to eden mojih težjih dni v dirkaški karieri. Prav vse me je doletelo danes. Štirikrat smo zapeljali na stezo. Imeli smo en prosti trening zjutraj in potem še tri kvalifikacijske čez dan. Že na jutranjem treningu sem opazil, da je vzvod menjalnika neobičajno trd. Nikakor nisem mogel prestaviti iz tretje prestave v četrto. Na koncu treninga je bil menjalnik že povsem blokiran in opazili smo, da se je ročica snela z motocikla. Zadevo smo seveda v nekaj minutah rešili in si obetali veliko od prvega kvalifikacijskega treninga, ki je sledil. A tudi tokrat zaman. Že kmalu po začetku treninga sem zaslišal, da pogonski agregat oddaja čuden kovinski zvok. Hip za tem se je na armaturni plošči prižgala še opozorilna luč za olje. Takoj sem ugasnil motor in ustavil. Ko smo zadevo razstavili je postalo jasno, da je zablokiral eden izmed ležajev na glavni gredi. Pogonski agregat je neuporaben. K sreči so pri ameriški ekipi ADR racing, kjer zadnja leta najemamo motor za dirko, imeli rezervni pogonski agregat. V manj kot dveh urah so mehaniki našega moštva sneli pokvarjeni agregat in ga nadomestili z rezervnim, ki pa je imel prevoženih že 2000 dirkaških kilometrov. Opravil sem se na drugi kvalifikacijski trening. Že po prvem ogrevalnem krogu sem nekoliko prepogumno zapeljal v prvi ovinek. Želel sem nadoknaditi izgubljeno iz prvih dveh treningov, a sem bil nekoliko prehiter. Zdrsnil je prednji del motocikla in takoj mi je bilo jasno, da ni rešitve. Oba z motorjem sva odrsela po tleh in se ustavila v zaščitni ograji. Motor je bil polomljen, sam pa sem le nekoliko podrsan in opraskan. Nekoliko me boli tudi rama. Upam, da se čez noč, ko se telo nekoliko ohladi rama ne bo še bolj razbolela. Jutrišnja dirka bo namreč dolga in naporna. Za telo je 320 kilometrov po ovalu v Daytoni fizično precej zahteven podvig.
Edini trening, ki smo danes odpeljali v celoti je bil četrti popoldanski, oziroma tretji kvalifikacijski. V celoti sem ga preživel na motociklu in na stezi, da sem nabral vsaj nekaj krogov in da smo lahko vsaj približno nastavili motor. A tudi tokrat težave. Ob koncu treninga smo z mehaniki opazili, da tudi nadomestni pogonski agregat oddaja čudne zvoke. Obstaja resen sum, da je tudi ta v okvari. Ker bo jutrišnja dirka dolga si ne upamo tvegati. Če pogonski agregat ni brezhiben ne bo zdržal dirke. Mehanike čaka dolga noč saj smo se odločili, da ponoči razstavimo oba agregata in iz dveh za silo poizkusimo sestaviti enega, ki bi zdržal celo dirko.
Celotno današnje dogajanje seveda ni dobra popotnica za jutri. Dva uničena agregata in še padec je seveda nekaj kar zmede dirkača. Gre za veliko motnjo v delovnem procesu ekipe. A je kar pač je. Morala v ekipi je dobra in še vedno se bomo potrudili, da od “Daytone 2017” iztržimo kar največ kolikor je možno. Fantje bodo sestavili motor, sam pa bom jutri dal vse od sebe. Dirko začenjam iz 17.mesta in pri 200 miljah dolžine to še vedno ni povsem izgubljena situacija. Marsikaj se lahko zgodi. Držim pesti, da nam bo šlo jutri bolje.”