Prvo presenečenje je bilo že to, da se v Italiji ni prikazal favorizirani Rus Renat Gafurov, ki bi moral kot kapetan popeljati do zmage, vsaj po imenih, najmočnejšo ekipo na dirki. Z voznikom manj so bili Rusi tako v povsem nebogljenem položaju, kar se je poznalo tudi na vožnjah preostalih treh, ki niso prikazali tega, kar bi od njih pričakovali v drugačnem razmerju sil.
Vsaj v prvem delu dirke je tako kazalo, da se bo o zmagovalcu odločalo med slovensko in nemško ekipo. Po uvodni zmagi Žagarja in drugem mestu Čonde ter Voldriha smo bili celo v vodstvu, a kar tri nemške zmage so voznike pod vodstvom kapetana Martina Smolinskega, pomaknile pred našo ekipo. V slovenski vrsti je bil najšibkejši člen Krčan Denis Štojs, ki je že pred dirko tožil nad prebavnimi težavami, saj je bil za slovenskega veterana stres tega nastopa očitno previsok. V štirih nastopih se je zbral vsega točko, pa še to podarjeno, ker je vozil, ko na startu ni bilo ruskega voznika. Precej manj od pričakovanj je v ekipno blagajno prispeval tudi drugi Ljubljančan, Matic Voldrih, ki je v petih nastopih kar trikrat ostal brez točk, po dvakrat pa je v cilj pripeljal kot drugi. Žal se kljub eni zmagi z več kot šestimi točkami ni mogel pohvaliti niti Aleksander Čonda: »Potreboval sem kar nekaj časa, da sem se kljub treningu privadil na progo, ki nas je pričakala na dirki, saj so jo domačini v teh vmesnih urah povsem spremenili, žal se nisem znašel v zadnjih dveh nastopih, saj se zavedam, da bi z boljšimi starti lahko dodal še kar nekaj k našemu izkupičku, a se žal letos ni izšlo,« je svoj nastop komentiral Čonda, ki je na koncu vknjižil še dve ničli ter dodal: »Že pred to dirko sem se dogovoril, da bom odslej ponovno nastopal tudi v italijanskem prvenstvu, saj tudi na tej progi nisem nastopal že dve leti, kar se ob moji zlomljeni ključnici pred dobrim mesecem žal prav tako pozna na mojih vožnjah.«
Kljub temu pa je bila naša ekipa predvsem na račun izvrstnih predstav Mateja Žagarja in nepričakovanih težav in celo padcev ostalih konkurentov, ves čas v igri tudi za napredovanje na prvo dirko glavnega turnirja, ki bo v angleškem Kings Lynnu 26. julija. Žagarjev joker ter edina zmaga Čonde sta nas tako po dvanajsti od dvajsetih voženj ponovno vrnila v igro, saj smo bili celo izenačeni z dotlej vodilnimi Nemci. Ko pa so slednji povsem popustili, Italijani pa strnili vrste in maksimalno izkoristili celo svojega jokerja, ki ga je unovčil njihov naturalizirani Argentinec Nicolas Covatti, smo bili le 2 vožnji pred koncem v vodstvu poravnani z gostitelji te dirke. Vsa odgovornost je tako ostala na Čondi, ki pa se ni znašel in Slovenija je ostala brez točk, na račun italijanske zmage Mattia Carpaneseja, pa so naši zahodni sosedje že pričeli slaviti uspeh, ki so ga nazadnje zabeležili pred natanko desetimi leti. Zmaga Nemcev v zadnji vožnji in edina, podarjena točka našega Štojsa, sta poskrbela le še za to, da so nas na stopničkah za vsega točko Nemci izrinili celo na tretje mesto.
»Kot sem napovedal že pred dirko, je bilo tokrat mogoče vse, žal pa smo kljub izjemno razpoloženemu Žagarju, potegnili kratko prav mi, saj redki prebliski Čonde in Voldriha niso bili dovolj za spremembo razmerja sil na dirki,« je povedal selektor Kalin in dodal: »Kot že tolikokrat nas je tudi tokrat prizadel začetek sezone s poškodbami, ki so zdesetkali možnosti za širši in kvalitetnejši izbor voznikov, zato lahko le upam, da se bomo lahko v naslednji sezoni pripravili bolje in ob Žagarju postregli še z boljšim, ali pa enakim in bolje pripravljenim kadrom. Moram pa dodati, da gre kljub vsemu za progo, ki je precej drugačna od tistih, na katerih so večinoma vajeni voziti naši vozniki, kar se je na koncu ob borbenosti domačinov pokazalo tudi za njihovo dodatno prednost.«
»Žal mi je, da zaradi manj nastopanja mojih reprezentančnih kolegov, ne moremo delovati kot bolj uigrana ekipa, saj ob pogledu po boksih lahko povem, da smo kljub vsemu še najbolje organizirani, žal pa tudi moj maksimum ne more biti dovolj, če ostali ne uspejo privoziti niti tistih točk, ki jih v drugačnih okoliščinah nikoli ne izgubljajo,« pa je bil komentar kapetana Žagarja, ki je še pripomnil: »Svojim kolegom lahko tako le toplo priporočam, da se resnično potrudijo za članstvo v kakšnem od profesionalnih klubov, saj bodo le s takšnim pristopom lahko več naredili za svoje dirkanje in na koncu seveda tudi za slovensko ekipo.«
Rezultati:
1. Italija 36 točk, 2. Nemčija 33, 3. Slovenija 32 (Žagar 21, Čonda 6, Voldrih 4, Štojs 1), 4. Rusija 26.
Tekst: Borut Cvetko