Varnost na slovenskih cestah – odziv AMZS

Javna agencija RS za varnost prometa je včeraj predstavila predloge za izboljšanje stanja varnosti slovenskih cest in podala oceno stanja v preteklem letu. V AMZS pozdravljamo vsak ukrep države, ki sistemsko prinaša izboljšanje perečega stanja zadnjih dveh let, kar pa pogrešamo, je prevzem odgovornosti za predlagane rešitve pristojnih kot tudi prevzem odgovornosti za obstoječe stanje, saj smo podobne obljube slišali že ob imenovanju novega v. d. direktorja AVP 14. avgusta 2013 kot tudi 12. februarja 2015, ko je Vlada RS imenovala direktorja AVP mag. Igorja Velova za mandatno dobo petih let.

Kljub ambicioznim obljubam vodstva AVP izpred dobrih treh let, kako bo Slovenija vstopila med varnejše države v Evropski uniji in da se bodo odpravili vzroki in posledice koruptivnih dejanj z vozniškimi dovoljenji in tehničnimi pregledi, ne moremo spregledati naslednjih dejstev. Slovenija je s takšnim stanjem prometne varnosti nad povprečjem EU držav, po slovenskih cestah pa še vedno vozi 4023 voznikov, ki so si protipravno pridobili vozniško dovoljenje, 2853 voznikov z izdanimi spornimi ali ponarejenimi zdravniškimi spričevali in 1351 vozil s ponarejenimi tehničnimi pregledi. Za vse navedene je policija izvedla ustrezne kazenske postopke in obvestila pristojne državne institucije, med njimi tudi AVP. Kljub konkretnemu poročilu, od avgusta 2013, AVP ni izvedla ne sistemskih ne drugih ukrepov, ki bi navedeno stanje in vzroke odpravili, in to kljub dejstvu, da je kot skrbnica varnosti cestnega prometa na sistemski državni ravni prva poklicana in zainteresirana organizacija.

Kaj kažejo analize?

V AMZS že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje ter stanje na področju varnosti v cestnem prometu v naši državi. Žal nas število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in tudi število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah opominja, da se oddaljujemo od ciljev, ki si jih je Republika Slovenija zadala z Resolucijo nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022 (sprejel jo je Državni zbor) in ciljev, ki jih sprejema Vlada RS v obliki Obdobnih načrtov, tu pa so še druge zaveze, katerih podpisnica je naša država (cilji Evropske komisije, cilji Združenih narodov »Desetletje za večjo varnost na cestah 2011–2020« itd.).

Da je po dveh letih višanja števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in po treh letih nedoseganja cilja glede števila hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah potreben premislek ter ukrepanje, tudi sistemsko, je povsem jasno. Enako velja za prevzemanje odgovornosti za stanje na področju varnosti v cestnem prometu, na kar smo v AMZS pristojne že večkrat opozorili. Odgovornost za nedoseganje ciljev, opredeljenih v dokumentih, ki jih sprejemata Državni zbor in Vlada RS, je skozi zakonodajo jasna. Žal se neuresničevanje ciljev in zavez izraža v povečanem številu umrlih in poškodovanih ter s tem tudi v znatno večji širši družbeni, socialni in ekonomski škodi. V AMZS si zato zastavljamo vprašanje, čemu cilji, če za njihovo nedoseganje ne do javnosti, ne do udeležencev v cestnem prometu, ne do družbe kot celote in ne do EU nihče ne prevzema odgovornosti.

Graf 1: Število umrlih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah v obdobju 2013–2016 (primerjava dejanskega stanja s cilji obdobnih načrtov ter primerjava s povprečjem EU)     

Vir: ReNPVCP13-22/Obdobni načrti, podatki Policije; obdelava AMZS

Iz grafa je razvidno, da je leto 2016 najslabše leto v obdobju od 2013 do 2016. Skladno s cilji vladnega načrta (Obdobnega načrta za leto 2016) je na slovenskih cestah umrlo 21 oseb več od zadanega cilja. Ob tem je treba poudariti dejstvo, da tudi ta cilj ni postavljen ambiciozno, temveč bi se le približali povprečju smrtnih žrtev v EU.                

Graf 2: Število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah na slovenskih cestah v obdobju 2013–2016 (primerjava dejanskega stanja s cilji obdobnih načrtov)

Vir: ReNPVCP13-22/Obdobni načrti, podatki Policije; obdelava AMZS

Iz grafa je razvidno, da je število hudo telesno poškodovanih leta 2016 sicer manjše kot leto poprej, so pa zadnja tri leta slabša od leta 2013, ki bi nam lahko bil izziv. Glede na postavljene cilje Obdobnega načrta za leto 2016 pa je razvidno, da se je na slovenskih cestah poškodovalo 162 oseb več.

V AMZS ob tem še izpostavljamo, da stanje varnosti v cestnem prometu že od vstopa Slovenije v EU ne ocenjujemo po lastnih kriterijih, temveč po merilih, ki si jih je z Belo knjigo in globalnim ciljem zmanjševanja umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah zadala Evropska unija.

Evropsko poročilo ETSC (European Transport Safety Council) s primerjavo med državami EU kaže, da je Slovenija po kriteriju število umrlih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev, ki je leta 2015 pri nas znašal 58,5 smrtnih žrtev, leta 2016 pa 63,4 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, ponovno na poti v četrto, tj. predzadnjo skupino od petih na lestvici, kar pomeni vnovično nazadovanje Slovenije. Namesto da bi Slovenija zasledovala in uresničevala ambiciozne cilje ter napredovala med najbolj eminentne in razvite države, ne dosega niti povprečja EU, ki znaša 52 smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev.

Ob tem je treba poudariti, da prometna varnost nikakor ni le statistika – za statističnimi številkami so ljudje, njihovi bližnji, sorodniki, prijatelji, sodelavci. Ljudi, ki jim prometne nesreče na izjemno krut način spremenijo življenje, je torej še mnogo več.

Zakaj slovenski vozniki niso bili pohvaljeni, ko se je stanje prometne varnosti izboljševalo, sedaj, ko država na tem področju ne dosega ciljev, pa naj bi bili za to odgovorni ti isti vozniki?

V AMZS ostro zavračamo stališče AVP, da je za večino prometnih nesreč krivo človekovo ravnanje v prometu. Slovenija je junija 2015 prejela nagrado ETSC za izrazit napredek pri zmanjševanju števila smrtnih žrtev na cestah med leti 2001 in 2014 (v njenem imenu sta jo prevzela minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič in direktor AVP mag. Igor Velov). Na spletni strani AVP so takrat zapisali: »Slovenija je bila prepoznana kot država, ki uvaja učinkovite ukrepe na področju varnosti cestnega prometa ... Z nagrado nam bodo na dogodku izrazili priznanje za dosedanje dosežke, kjer bomo skupaj z državami članicami opredelili tudi izzive prihodnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu.« Ob prejemu prestižne nagrade za izboljšano stanje nihče ni pohvalil ali se zahvalil slovenskim voznikom. Sedaj, ko se stanje prometne varnosti slabša, pa naj bi bili za to krivi oziroma odgovorni ti isti vozniki? V AMZS na takšno razlago ne pristajamo. Ravnanje voznikov je lahko le posledica širšega družbenega sistema in (ne)delovanja podsistemov, ki gradijo prometno varnost.

Kako naprej?

V AMZS smo že večkrat izpostavili ključne ukrepe, s katerimi bi Slovenija na področju prometne varnosti šla po poti najuspešnejših držav. Na tem mestu kot najbolj nujne izpostavljamo:

• treba je odpraviti vzroke, posledice in možnosti za pridobivanje ponarejenih potrdil o varni vožnji, zdravniških spričeval in tehničnih pregledov, državljanom dokazati pripravljenost in tudi pravno zmožnost odvzema oziroma odpoklica nezakonito pridobljenih vozniških in prometnih dovoljenj (vzpostaviti učinkovit upravni postopek, ki to nemudoma realizira);
• treba je sinhronizirati vertikalne in horizontalne učinkovite ukrepe med izobraževanjem in vzgojo (vrtci, šole, šole vožnje), vzpostaviti stalni monitoring učinkovitosti ukrepov državnih organov in zasledovanja ciljev ReNPVCP oziroma EU;
• treba je prevetriti represivne ukrepe in višino kazni znižati, hkrati pa povečati verjetnost izsleditve kršitev, sinhronizirati cilj in smisel sodnih in kazenskih določb (preventivni, pogojni, strožji …), onemogočiti zakonsko izogibanje kaznim za najhujše prekrške ali kazniva dejanja;
• treba bi bilo uvajati zavarovalniške stimulacij za varne voznike;
• na AVP je treba povečati pristojnost in odgovornost za zakonodajo, nadzor, strokovnost, usmerjanje aktivnosti ReNPVCP, izvajanje aktivnosti prepustiti trgu in nevladnim organizacijam (ob strokovnem in vsebinskem nadzoru AVP);
• treba je prevzeti kriterije, merila in standarde ter primere dobrih praks iz EU in jih umestiti v aktivnosti ReNPVCP;
• v AVP je treba vzpostaviti odgovornost za doseganje ciljev ReNPVCP in EU.

V AMZS si bomo kot največja nevladna organizacija na področju varne mobilnosti v imenu naših članic in članov ter tudi drugih udeležencev v prometu še naprej prizadevali za dvig standardov prometne varnosti v naši državi. Sami si jih pridobivamo v aktivnostih in s projekti v okviru Evropske komisije, mednarodnega avtomobilističnega združenja FIA in v drugih mednarodnih povezavah. To se konkretno izkazuje skozi naše aktivno sodelovanje in vlogo v mednarodnem programu ocenjevanja varnosti cest EuroRAP, številnimi Euro testi in na sodobnem in evropsko priznanem AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, ki je tudi zibelka varne mobilnosti v širši EU regiji.