Avto-moto zveza Slovenije se je z namenom izboljšanja razumevanja in uporabe tehnologij avtomatizirane vožnje, odprave napačnih predstav o avtonomni vožnji ter ozaveščanja o njenih prednostih, kot sta boljša varnost v cestnem prometu in manjši vpliv na okolje, pridružila projektu Hi-Drive, ki pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija I poteka v 11 evropskih državah. Ozaveščevalna kampanja v desetih jezikih se je začela lansko jesen, v letošnjem letu pa so oziroma še bodo štiri od 11 sodelujočih partnerskih organizacij (nemški ADAC, katalonski RACC, belgijski RACB in AMZS) izvedli tudi praktične delavnice o uporabi naprednih asistenčnih sistemov.
AMZS je na delavnico, ki jo je organiziral v svojem centru varne vožnje na Vranskem, povabil člane AMZS in mlade, prijavljene na letošnji izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika (Najboljši za volanom). Tudi tokrat so vozniki dokazali, da so – ne glede na starost in spol – željni nadgrajevati svoja vozniška znanja. Prijav na delavnico je bilo namreč skoraj 400, žreb pa je določil 54 srečnežev, ki so se lahko udeležili brezplačnega izobraževanja, na katerem so se z naprednimi asistenčnimi sistemi spoznali tako v teoriji kot praksi. V praktičnem delu delavnice, ki je potekala na poligonu in v realnem prometu, so udeleženci z izkušenimi AMZS inštruktorji varne vožnje preizkusili delovanje in uporabo štirih naprednih asistenčnih sistemov: sistem za zaviranje v sili pri vzvratni vožnji, sistem za prepoznavanje nevarnosti v mrtvem kotu, sistem za samodejno zaviranje v sili in radarski tempomat.
Znanje o pravilni uporabi napredne tehnologije v sodobnih vozilih zagotovo pripomore k bolj varni in sproščeni vožnji, a kot je poudaril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, vozniki teh sistemov ne smejo zlorabljati oziroma se zanašati, da bodo ti sistemi pravilno delovali brez voznikove aktivnosti.
Kljub izjemnemu tehnološkemu napredku avtomobilske industrije je za varno udeležbo v prometu še vedno odgovoren voznik. Zelo pomembno je, da znajo vozniki napredne asistenčne sisteme pravilno uporabljati, da se zavedajo njihovih omejitev – tehnologija lahko brezhibno deluje le v ustreznih pogojih, ter da so med vožnjo še vedno pozorni in osredotočeni na dogajanje v prometu.
Logar je ob tem voznikom priporočil, naj se seznanijo s tehnološkimi rešitvami in pomagali, ki jih imajo njihovi avtomobili:
Pri nakupu avtomobila naj vam trgovci razložijo, katere napredne asistenčne izbrani avtomobil ima in kako se jih pravilno uporablja. Seveda je vse to opisano tudi v knjižici z navodili za uporabo. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem pa že vrsto let voznikom omogočamo individualni trening uporabe naprednih asistenčnih sistemov, kjer lahko voznik z inštruktorjem v varnem okolju poligona preizkusi, kaj mu avtomobil omogoča in kako lahko s sistemi pasivne in aktivne varnosti, ki jih ima na voljo, vozi varneje.
Udeleženci so morali izpolniti tudi dva vprašalnika – enega pred, drugega pa po delavnici. Analiza obeh bo pokazala, kakšno je poznavanje, dojemanje, razumevanje in uporaba naprednih asistenčnih sistemov pred oziroma po usposabljanju.
Na podlagi Hi-Drive delavnic v Belgiji, Nemčiji, Španiji in Sloveniji bodo pripravljena priporočila, kako lahko avtomobilski klubi in drugi deležniki prometne varnosti izvajajo izobraževanja in usposabljanja voznikov, da bodo znali napredne asistenčne sisteme varno uporabljati.
V AMZS smo ponosni, da bomo skupaj z udeleženci naše Hi-Drive delavnice tudi mi prispevali svoje izkušnje in znanje, kako izvajati tovrstna vseživljenjska izobraževanja voznikov. Z nadgrajevanjem vozniških znanj vozniki skrbimo tako za svojo kot varnost drugih udeležencev v prometu, s tem pa k nadaljnjemu izboljšanju prometne varnosti – ne le pri nas, temveč tudi v drugih evropskih državah,
je ob zaključku delavnic še povedal Logar.