Konferenco o upravljanju trajnostne mobilnosti je v Kopru pripravil Regionalni razvojni center Koper, skupaj s partnerji projektov ReMOBIL in SmartMOVE, na njej pa so se poleg omenjenih projektov predstavili tudi ostali projekti, sofinancirani s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, to so projekti Predjama Sustainable, Salomon in Trata 2.1. Rdeča nit dogodka so bile inovativne rešitve in nov model upravljanja trajnostne mobilnosti, ki so jih razvijali omenjeni projekti. Ob robu predstavitve projektov sta potekali še panelni razpravi na temo vzpostavljanja regijskih centrov mobilnosti in priprave mobilnostnih načrtov za ustanove, na katerih so sodelovali predstavniki projektnih partnerjev, ministrstva za okolje, podnebje in energijo, lokalnih skupnosti in podjetij.
Udeležence dogodka je uvodoma pozdravila podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič, ki je izpostavila prizadevanja občine za umik prometa iz mestnega jedra. Častna gostja veleposlanica Kraljevine Norveške Trine Skymoen je poudarila pomen promocije trajnostne mobilnosti, k čemur je pripomoglo tudi pet projektov, katerih rezultate bo mogoče prenesti na nova območja. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da je Slovenija izkoristila vsa evropska sredstva iz programskega obdobja 2014–2020, kar velja tudi za Norveški sklad. V novem programskem obdobju bo iz tega vira na razpolago še več sredstev, 50 milijonov evrov, izhodišča programa pa se bodo začela oblikovati v kratkem. Simon Škvor, direktor Posoškega razvojnega centra, ki je vodilni partner projekta ReMOBIL, je poudaril, da je država tudi preko projekta ReMOBIL prepoznala vlogo regij in regionalnih razvojnih agencij kot kompetentnih institucij za prevzemanje vloge ministrstev pri načrtovanju mobilnosti. Direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije Lilijana Madjar pa je zagotovila, da bodo rezultati projekta SmartMOVE enostavno prenosljivi na druge slovenske regije, pa tudi širše.
Projekt ReMOBIL je preko dobrih praks iz tujine v Slovenijo prenesel učinkovit model upravljanja trajnostne mobilnosti na regionalni ravni. V sklopu projekta so organizirali mednarodno poletno šolo trajnostne mobilnosti in izvajali izobraževanja strokovnjakov. Vzpostavljenih je bilo šest Regijskih centrov mobilnosti (RCM); RCM Istra Brkini Kras, RCM Severna Primorska, RCM Ljubljanske urbane regije, RCM Gorenjske, RCM Podravje in RCM Koroška. Regijski centri mobilnosti so upravljavci trajnostne mobilnosti in imajo vlogo veznega člena med lokalnimi skupnostmi in nacionalno ravnjo. V novem programskem obdobju naj bi zaživeli v vseh 12 regijah, s sredstvi, namenjenimi razvoju regij iz Dogovorov za razvoj regij. V Posoškem razvojnem centru, vodilnem partnerju projekta, poudarjajo, da je dolgoročni cilj umestitev regijskih centrov mobilnosti kot sistemskega ukrepa v zakonodajo.
V AMZS smo v sklopu projekta ReMOBIL, katerega glavni cilj je bil dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti, spodbujali in ozaveščali javnost o trajnostnih oblikah mobilnosti, še posebej v času Evropskega tedna mobilnosti. V sklopu projekta je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za AMZS in druge partnerje projekta izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost. Cilj je bil preveriti mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje s trajnostnimi prometnimi sredstvi (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) in preveriti izzive za večjo uporabo trajnostnih prometnih sredstev.