Delimo si pot: s samoobvladovanjem do strpnosti na cesti

Novice

Prometne površine si delimo različni udeleženci v prometu, zato je za zmanjšanje števila prometnih nesreč in izboljšanje prometne varnosti, poleg upoštevanja prometnih pravil, pomembno medsebojno spoštovanje.


Pri Continentalu so v okviru globalne kampanje Delimo si pot, ki ozavešča o pomembnosti sobivanja na cesti, pripravili okroglo mizo, na kateri so sodelovali AMZS inštruktor varne vožnje in vodja programov varne vožnje za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Vojko Safran, nekdanji vrhunski reli voznik Andrej Jereb in Martin Hvastija, nekdanji profesionalni kolesar, direktor reprezentanc pri Kolesarski zvezi Slovenije in strokovni komentator na RTV Slovenija.

Izjemno slikovito nizanje izkušenj, prepletenih z anekdotami sogovornikov, ki so jih doživeli in jih doživljajo v svojih mnogih kilometrih, preživetih na cesti, bi lahko strnili v misel: sobivanje na cesti je preprosta modrost. Znati sobivati na cesti pa je veščina, ki zahteva predvidevanje in prepoznavanje konkretne situacije, katere del si kot aktivni udeleženec v prometu v danem trenutku: kot pešec, motorist, kolesar ali voznik avtomobila, tovornjaka, reševalnega vozila, skiroja.

Kakor hitro zamenjamo prevozno sredstvo, se srečujemo s podobnimi izzivi: ko si kolesar, te motijo objestni vozniki avtomobilov; ko si pešec, te zmotijo prehitri e-skiroji. Ko si voznik, te zmotijo kolesarji, ki se vozijo vštric …

Pogovor so povezovali Atmosferci, ekipa avtomobilskih navdušencev, ki jo tvori tudi avtomobilski novinar AMZS Motorevije Jure Gregorčič.

Kultura družbe se odraža v kulturi na cesti. Sogovorniki ugotavljajo, da je več sebičnosti, manjka pa empatija, sočutje, srčna kultura. Zmožnost vživljanja v vloge vseh udeležencev v prometu, še zlasti, kadar nisi v najšibkejši vlogi (pešec, motorist, kolesar). Kot je slikovito dopolnil Vojko Safran – če se že mora zgoditi – se raje sooči »z zlomljeno roko kot z na asfaltu postrgano kožo do kosti.« Avtomobilist ima zračno blazino, motorist, kolesar le dres oz. obleko. Tega se moramo zavedati.

Vsekakor pa je v Sloveniji opazen napredek, predvsem med mladimi vozniki, saj je manj objestne vožnje in manj alkoholiziranih voznikov; prav tako je kot dobra praksa obvezen tečaj varne vožnje. Kot ugotavlja Hvastija, se je izboljšalo sobivanje voznik – kolesar, vendar z razmahom kolesarstva kot rekreacije, v urbanih okoljih vsekakor morajo biti zagotovljene varne kolesarske steze, na podeželju pa zavedanje, da si cesto delimo. Pri infrastrukturi je še veliko prostora za izboljšave.

Ne glede na prevozno sredstvo so si sogovorniki enotni, da k varnosti največ doprinese obvladovanje prevoznega sredstva in tudi samoobvladovanje. Obvladovanje glave, misli, osredotočenost na vožnjo, brez motilcev pozornosti, zlasti telefona.

Od leve proti desni: Jure Gregorčič, Martin Hvastija, Saša Kapetanović, Andrej Jereb, Ciril Komotar in Vojko Safran.

Kako priti do spremembe? Začeti moramo pri sebi, kot pravi Andrej Jereb: »Nekdaj sem imel veliko idej in želel podučiti druge voznike, zdaj sem ugotovil, da lahko spremenim edino sebe. Izkušnje so zelo pomembne. Smo pa ljudje, ki upravljamo prevozno sredstvo; naš značaj, zavedanje. Če tega ni, tudi izkušnje niso dovolj. Izkušnje in obvladovanje samega sebe.«

Ker je čas prvih snežink in zimskih razmer na cesti, so se sogovorniki dotaknili tudi pomembnosti dobrih pnevmatik. Guma je tista, ki zagotavlja stik s površino, če oprijema ni, je varnost ogrožena. Ljudje na splošno preveč poudarka dajemo »plehu«, konjem, pogonu na vse štiri in premalo stiku s tlemi – pnevmatikam.

Ključne besede


Varna vožnjaPrometna varnostvarna mobilnostinštruktor varne vožnje