Posvet Zavarovalnice Triglav in AMZS o vedenjskih vzorcih tveganja motoristov na slovenskih cestah

Zakaj je vožnja z motorjem glede na število prevoženih kilometrov tudi do 100-krat nevarnejša od vožnje z avtomobilom? To je bilo ključno vprašanje posveta Anatomija motoristove vožnje. Na dogodku, ki ga je Zavarovalnica Triglav organizirala v sodelovanju z AMZS, so slovenski strokovnjaki z različnih področij pod drobnogled vzeli vedenje motoristov ter iskali vzroke, zakaj v zadnjih letih beležimo naraščajoči trend umrlih v prometnih nesrečah, ko gre za motoriste. Ob tem so v največji slovenski zavarovalnici predstavili tudi edinstveno novost v našem prostoru – brezplačno aplikacijo DRAJV za motorje, ki bo nagrajevala varnejšo vožnjo motoristov.

Namen skupnega posveta AMZS in Zavarovalnice Triglav Anatomija motoristove vožnje, ki je potekal v Triglav Labu v Ljubljani, v živo pa ga je bilo mogoče spremljati tudi prek Facebooka, je bil poiskati odgovore na vprašanja, kot so: kaj se dogaja v motoristovi glavi med vožnjo, zakaj motoristi tvegajo, katerim motoristom se dogajajo nesreče, katere napake na infrastrukturi zaznavajo presojevalci motorističnih nesreč in katere podatke še potrebujemo, da bomo bolje razumeli anatomijo motoristove vožnje, ter kako jih bomo pridobili. 

Po sprostitev na motor

Na posvetu je sodeloval tudi predsednik AMZS Andrej Brglez, ki je izpostavil pomen podatkov o motoristovi vožnji in njegovem vedenju za učinkovitejše ukrepe. Ker je telematika področje, ki se v svetu in tudi pri nas vse hitreje razvija, postaja vedno aktualnejše tudi vprašanje uporabe na ta način zbranih podatkov. 

Zbiranje podatkov v telefonu, avtomobilu ali na motorju postopoma dobiva neko materialno vrednost. Kaže se njihova valuta, njihov potencial, ko gre za varnost motoristov,

je razložil predsednik AMZS, raziskovalec mobilnosti in izkušen motorist.

Na podlagi lastnih raziskav o vedenju voznikov in podatkov lokacij prekoračitev hitrosti, ki jih v anonimizirani obliki zbira aplikacija DRAJV, so v Zavarovalnici Triglav ugotovili, da so za odgovore, kako do večje varnosti na cesti, potrebni sistematično opazovanje voznikov, zbiranje podatkov, nenehno merjenje učinkovitosti posameznega ukrepa in kontinuirano učenje. Na cestah se namreč vozniki vsakodnevno srečujejo z različnimi, bolj ali manj predvidljivimi situacijami, njihov odziv nanje pa je odvisen od mnogih dejavnikov – tudi od različnih obremenitev in nekaterih osebnostnih lastnosti voznika.

Da so uporabniki DRAJV-a, ki ga redno uporablja več kot 50 tisoč ljudi, varnejši vozniki, dokazujejo tudi podatki. 

Naši izračuni kažejo, da imajo uporabniki aplikacije DRAJV za približno 15 do 20 odstotkov nižjo škodno pogostnost v primerjavi s tistimi vozniki, ki je ne uporabljajo. V lanskem letu so tako uporabniki DRAJV-a prepeljali skupno več kot 200 milijonov varnejših kilometrov, v letošnjem letu pa bomo dosegli že neverjetno milijardo prevoženih kilometrov od zagona aplikacije v letu 2015. To je bil tudi eden glavnih razlogov, da smo DRAJV ponudili še motoristom, ki si bodo lahko z varno vožnjo znižali premijo zavarovanja do 15 odstotkov,

je pojasnil Jaka Klement, direktor službe avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav, in ob tem opozoril, da trenutna praksa kaže, da se motoristi odločajo predvsem za zavarovanje svojih motorjev, pozabljajo pa nase in na zavarovanje svoje varnosti.

Živimo v zelo hitrem tempu, neprestano smo izpostavljeni stresu, to pomeni, da je v našem telesu neprestano povišan nivo stresnih hormonov, na primer adrenalina ali kortizola. Ti hormoni potem poskrbijo, da vsi organi hitreje delujejo in potem pride vikend in se gremo na motor malo sprostit. Vožnja na motorju ta nivo hormonov običajno še poviša, priključi se jim še hormon užitka, dopamin, in ta koktajl hormonov je lahko za motorista zelo nevaren,

je povedala Irma Žuman, psihologinja in psihoterapevtka ter dolgoletna motoristka.

"Lažen" občutek varnosti

Še dodatno za občutek (ne)varnosti na cesti skrbi infrastruktura, ki lahko po mnenju mag. Gorana Jovanovića, presojevalca varnosti cest na Agenciji RS za varnost v prometu, prav tako pomembno vpliva na obnašanje motoristov na cesti. 

Če pogledate statistiko samo za preteklo leto, boste lahko hitro ugotovili, da v nobeni prometni nesreči s smrtnim izidom kot vzrok ni bila navedena cestna infrastruktura. Pa kljub temu vemo, da bi lahko z izboljšavami na cestni infrastrukturi zabeležili manj smrtnih žrtev med motoristi oziroma hudih telesnih poškodb,

meni Jovanović, ki rešitev vidi tudi v drugačnem, za motoriste bolj prijaznem projektiranju cestne infrastrukture.

Nevaren ego

Na posvetu so sogovorci soočili še druga mnenja o različnih vidikih varnosti motoristov v prometu. Med najpomembnejšimi poudarki razprave zagotovo velja omeniti tudi dejstvo, da je prav motorist na cesti pogosto hkrati problem in rešitev. Voditelj dogodka Miha Šalehar, tudi sam zaprisežen motorist, je zato ob koncu dogodka poudaril pomen razumevanja njegovih vedenjskih vzorcev:

Motor je en takšen ego moment in ta ego te lahko večkrat pelje v območja, ki so lahko nevarna.