Pazimo drug na drugega – tudi v prometu

V prometnih nesrečah po vsem svetu naj bi letno življenje izgubilo 250 tisoč otrok in mladih. Podobno je število smrtnih žrtev zaradi onesnaženega zraka v urbanih območjih, h kateremu pomembno prispeva ravno cestni promet. Slednji je trenutno na svetovni ravni glavni vzrok smrti otrok, starejših od pet let, in mladostnikov. Kot izpostavlja mednarodna avtomobilistična zveza FIA, katere članica je Avto-moto zveza Slovenije, nova generacija zahteva ukrepe, s katerimi se bo družba spoprijela z nevarnostmi v prometu in onesnaženjem, ki ga ta prinaša, ter bodo pripomogli k reševanju podnebne krize.

Varna in okolju prijazna mobilnost

Fundacija mednarodne avtomobilistične zveze FIA koordinira pobudo Iniciativa za zdravje otrok. Ta z Manifestom 2030 poziva k prenovi mestnih cest in ulic na način, da bodo te bolj varne, z nižjimi dovoljenimi hitrostmi in z ustreznimi površinami za pešce, kolesarje, skiroiste …, s čimer bo mogoče spodbujati okolju bolj prijazne oblike mobilnosti. Da bo tovrstna mobilnost varna, so nujne varnejše površine za pešce, prehodi za pešce, kolesarske površine, ločene od drugega prometa, in znižanje največje dovoljene hitrosti v naseljih na območjih, kjer so otroci in vozila na istih prometnih površinah, na največ 30 km/h. Manifest 2030 zahteva tudi izvedbo prvega globalnega vrha mladih, ki bi spodbudil politične aktivnosti in zagotovil sredstva za reševanje izzivov, s katerimi se sooča generacija Z, tudi za spoprijem s cestnim prometom kot glavnim vzrokom za smrti v tej starostni skupini.

V Sloveniji izziv pomanjkljiva infrastruktura za ranljive udeležence v prometu ter tudi onesnaženje zaradi prometa

Slovenija glede otrok in mladih udeležencev v prometu že dosega zavidljivo raven varnosti v prometu, predvsem na šolskih poteh, pa tudi na splošno, kar med drugim potrjuje analiza podatkov o prometnih nesrečah s smrtnim izidom za obdobje 2001–2019 v starostni skupini otroci in mladi do 18. leta.

»V AMZS ugotavljamo, da se pospešeno urejajo območja šol in vrtcev, kjer so upravljavci cest hitrost vožnje večinoma že omejili na 30 km/h ter uvedli tudi mnoge druge ukrepe za umirjanje in vodenje prometa«, je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije, ter dodal:

Nikakor pa se pri naših prizadevanjih za večjo prometno varnost ne smemo ustaviti, še zlasti, ker prihajajo nove oblike osebne mikromobilnosti, kot so e-skiroji, električne rolke in podobno, ki jih uporabljajo tudi otroci in mladi, zato jih je treba dodatno izobraževati ter osveščati o varnem načinu uporabe ter varnem načinu udeležbe v prometu s temi novimi prometnimi sredstvi.

Ob tem je Logar še izpostavil:

Nujno je pospešiti napore za izboljšanje infrastrukture za pešce, kolesarje, skiroiste ter tudi mopediste – da bodo te prometne površine povezane, dostopne, vzdrževane ter s tem varne, nenazadnje pa bomo s tem tudi povečali uporabo trajnostnih oblik mobilnosti.

V Sloveniji namreč pomemben delež negativnih učinkov na okolje prispeva promet – izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo v prometu, so največja težava, saj se na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, izpusti iz prometa pa strmo naraščajo. Zanimiva je primerjava, da na ravni Evropske unije v prometu nastane približno četrtina vseh izpustov, pri nas pa je ta delež kar tretjinski. Količina izpustov iz prometa se je v primerjavi z letom 1990 več kot podvojila. Te rasti pa še kar ni konec – po napovedih, zapisanih v osnutku Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, se bo količina potniškega prometa z domačimi vozili do leta 2030 povečala za 24–27 odstotkov, tovorni promet pa še mnogo bolj, za 56–65 odstotkov.

Varna cesta zate in zame

Dokler infrastruktura za ranljive udeležence v prometu ne bo v celoti urejena, si bodo iste prometne površine delili različni udeleženci, zato vodja področja varna mobilnost pri AMZS poudarja:

S sporočilom Varna cesta zate in zame, kot smo v slovenščino prevedli poziv FIA This is my street, želimo v AMZS povezati pešce, kolesarje, motoriste, avtomobiliste in druge voznike ter izpostaviti, da je za varnost v prometu in boljšo prometno kulturo ključno medsebojno spoštovanje različnih udeležencev v prometu, saj si marsikje vsi delimo iste površine. Čeprav mora vsak udeleženec v prometu najprej skrbeti predvsem zase, moramo paziti tudi drug na drugega.

Ta poziv je še bolj aktualen v času epidemije novega koronavirusa, ko so zdravstveni delavci primorani vso svojo energijo usmeriti v zdravljenje bolnikov s koronavirusno boleznijo:

Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da preprečimo prometne nesreče, ki bi še dodatno obremenile zdravstveni sistem, zato v AMZS upamo, da bomo skrbni ter pazili drug na drugega – tudi v prometu!