Kako pa vi vozite svojega psa?

V Sloveniji je bilo ob koncu minulega leta registriranih 230 tisoč psov, kar je v primerjavi z letom 2014 skoraj 13 tisoč več, in, kot ocenjuje Marko Bručan, predsednik Društva enota reševalnih psov Slovenije v okviru Kinološke zveze Slovenije, so mnogi med njimi bolj ali manj redni družinski sopotniki v osebnih avtomobilih. Ob tem ugotavlja: »Čeprav se vse več psov vozi v avtomobilih, dajejo lastniki premalo poudarka njihovemu varnemu prevozu.« Podobna so opažanja Policije: »Marsikateri lastnik ne ve, na kakšen način naj poskrbi, da bo psa vozil varno, predvsem pa se ne zaveda, kakšne posledice lahko nastanejo zaradi neustreznega prevoza,« je izpostavil mag. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije.

Policisti se z živalmi v prometu srečujejo na več področjih. Eno je področje prometnih prekrškov. »Lastniki vozijo pse na zadnjih sedežih, na polici, v prtljažniku, med sopotnikovimi nogami, večkrat vidimo, da psi molijo glavo skozi okno … Vse to je zelo nevarno, saj pes v primeru prometne nesreče, če ni pripet ali v boksu, nenadzorovano leti po avtomobilu ali celo poleti iz vozila, pri čemer lahko poškoduje sebe, voznika in druge potnike,« je povedal Kapun. Policija v večini primerov, ko opazi tovrstno nepravilno ravnanje, lastnike nanj opozori in jim svetuje, kaj naj storijo, da bo prevoz njihovih ljubljenčkov varen. Globa za nepravilen prevoz domačih živali sicer znaša 40 evrov. Lani so jih policisti izrekli nekaj več kot 300.

»A bolj kot sankcioniranje je pomembno, da smo se o tej temi začeli pogovarjati, zato zelo pozdravljam pobudo AMZS, kajti ljudje se morajo začeti zavedeti, da je tudi varen prevoz domačih živali zelo pomemben segment na poti do večje prometne varnosti,«

meni prvi prometni policist v naši državi, ki je ob tem dodal, da se Policija srečuje z živalmi tudi v primerih prometnih nesreč: »Takrat moramo, če je žival poškodovana, seveda pomagati tudi njej. Se pa zgodi, da žival zbeži iz avta in nato teka okoli kraja nezgode, kar je zlasti nevarno na bolj prometnih cestah, še posebej na avtocestah. Policisti moramo v takšnih primerih, odvisno od okoliščin, sprejemati najrazličnejše odločitve, kako poskrbeti za takšno žival oziroma kako rešiti nastalo situacijo.«

Ob čelnem trku pri 90 km/h bo masa 20-kilogramskega psa več kot tono in pol

Pes, ki ni pripet ali v boksu, in se prosto premika po vozilu, je dodatna motnja za voznika, saj odvrača njegovo pozornost od vožnje – lastnik se ukvarja s psom, ne pa z dogajanjem na cestišču. To povečuje tveganje za nastanek prometne nesreče, je opozoril AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, ki je izpostavil še pomanjkanje zavedanja, kaj se dogaja z maso potnikov in tovora pri trku ali močnem zaviranju. V takšnih situacijah se masa – tako potnikov, torej tudi psa, ali prtljage –, izjemno poveča:

»Ob čelnem trku pri hitrosti 90 km/h se masa potnikov ali tovora poveča za skoraj 80-krat. Zelo hitro lahko torej izračunamo, s kakšno maso bo naš, četudi majhen hišni ljubljenček, če ga vozimo neprivezanega ali brez boksa, priletel v voznika ali druge potnike v vozilu. Posledice takšnega naleta so lahko usodne za vse. Zato v AMZS na tečajih varne vožnje udeležence opozarjamo tudi na nevarnosti nepravilnega prevoza živali in s tem povezanimi tveganji.«

Marolt je opozoril še na nujnost pritrditve boksa: »Če boks v prtljažniku ni pritrjen, lahko ob nenadnem zaviranju ali trku tudi ta poleti po vozilu, pri čemer se poškodujejo tako pes kot ljudje v avtomobilu.«

Da bo vožnja s psi še bolj varna, AMZS inštruktor varne vožnje svetuje defenzivno vožnjo. »Izogibajmo se nenadnemu zaviranju in grobim pospeševanjem. Povečajmo varnostno razdaljo, saj bomo le na ta način imeli dovolj časa, da se varno ustavimo, oziroma več možnosti, da rešimo morebitno kritično situacijo brez sunkovitih manevrov, kar je pri prevozu živali bistvenega pomena.«

Transportni boks – ne le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi večjega udobja psa

Transportni boks za psa v vozilu ni zaželen zgolj zaradi varnosti, temveč tudi z vidika udobja in dobrega počutja psa. »Pes se v boksu počuti dosti bolje, se umiri in običajno med vožnjo spi, saj se v takšnem primeru ne obremenjuje z okolico,« je povedal David Pogačnik, strokovnjak za vzgojo in šolanje psov, ki s svojimi psi sodeluje tudi v reševalnih akcijah, pri katerih je vključena Zveza vodnikov reševalnih psov Slovenije.

»Zelo pomembno je, kako psa že od samega začetka navajamo na boks in na vožnjo v avtu. Psa je treba najprej naučiti, da se v boksu dobro počuti, vzporedno ga učimo, da se dobro počuti v avtu, nato pa vse skupaj združimo in pes osvoji vajo. Seveda je za to potreben čas, vajo je treba večkrat ponoviti. Lastniki naj bodo potrpežljivi, psa pa naj za uspešno izvedbo nagradijo s priboljški oziroma hrano.«

Poleg boksa je pravilen način prevoza psa tudi s pomočjo oprsnice, ki jo lahko pritrdimo na eno od čvrstih točk v avtu. Na tržišču je na voljo oprsnica z enostavnim karabinskim pripenjanjem na avtomobilski varnostni pas na zadnji klopi; ta psu omogoča več gibanja, a ga ne zadrži na enem, najvarnejšem mestu, druga možnost pa je oprsnica z dvojnim pripenjanjem, ki jo pripnemo na ključavnici varnostnih pasov levo in desno od psa; takšna oprsnica oprime psa na obeh straneh in ga zadržuje na enem mestu. A testi, ki jih je AMZS že v preteklosti izvajal v sodelovanju s tujimi avtomobilskimi klubi, objavil pa v Motoreviji, so pokazali, da je zgolj z oprsnico zaščiten pes (z enostavnim pripenjanjem) med preskusnim trkom s svojo maso odtrgal pripenjalni karabin in z vso silo priletel v naslonjalo voznikovega sedeža. Oprsnica z dvojnim pripenjanjem se je odrezala nekaj bolje; pritrdilna karabina s plastično zaščito sta sicer zdržala obremenitev, a je pes vseeno zdrsnil za 40 cm naprej in priletel v voznikov sedež.

»Glede na rezultate testov v AMZS svetujemo, da lastniki psov za najbolj varen način prevoza svojega ljubljenčka izberejo dobro, čvrsto kletki, ki jo, če imajo večjega psa, namestijo in pritrdijo v prtljažnik, za zelo majhne pse pa je lahko položena v prostor za noge za prednjim sedežem,«

izpostavlja AMZS inštruktor varne vožnje Marolt, Bručan pa dodaja, da je pomanjkljivost pri uporabi oprsnic tudi ta, da pes na sedežu nima trde podlage, na kateri bi lahko stabilno stal, kar za psa predstavlja stresno situacijo. Aktualen AMZS test transportnih boksov za pse, ki ga je AMZS izvedel v sodelovanju s švicarskim avtomobilskim klubom, bo objavljen v Motoreviji, reviji članov AMZS, ki izide 25. januarja 2018.

Transportni boksi varen način prevoza tudi za reševalne in policijske službene pse

Prevoz psov v transportnih boksih je tudi praksa vodnikov reševalnih psov in Policije. Bručan je povedal, da reševalne pse prevažajo v boksih, ki so fiksirani v kombiju, prakticirajo pa tudi prevoz psov s prikolico, izdelano za namen prevoza psov, v kateri se lahko hkrati pelje šest psov. »Na tak način je pes ustrezno zaščiten in ne ovira voznika med vožnjo. Pravilnost takšnega načina dokazuje dejstvo, da lahko reševalni psi, ko pridejo do lokacije reševanj, takoj začnejo z delom, saj niso pod stresom zaradi vožnje, in pa tudi to, da doslej, k sreči, prometnih nesreč z našimi psi nismo imeli.« 

Podobne izkušnje imajo policisti: za prevoz službenih psov uporabljajo posebne bokse, ki so nameščeni v prtljažnik vozila in ustrezno pritrjeni, s čimer je onemogočen nalet boksa. »V zadnjih dveh letih imamo nekaj novih vozil, v katerih so posebej izdelani boksi, kamor lahko v ločene dele naložimo še opremo za službenega psa in s tem preprečujemo tudi nalet te opreme. Nalete še dodatno preprečuje mreža, nameščena v vozilu. Doslej ne beležimo niti ene poškodbe službenega psa na intervencijski vožnji, kar dokazuje, da je pes v boksu, kljub morebitnim nenadnim manevrom, ki so v takšni vožnji mnogokrat nujni, varen,« je način dela policistov na tem področju predstavil komandir policijske postaje vodnikov službenih psov Ljubljana Tadej Nagode. 

Na pot s psom, zlasti daljšo, se moramo ustrezno pripraviti

Kadar se lastniki psa odločijo, da ga bodo vzeli s sabo v avto, še zlasti pa takrat, kadar se pes skupaj z njimi odpravi na daljšo pot, se morajo na takšno pot ustrezno pripraviti. »Psu pred potjo ne dajemo hrane. Poskrbeti moramo za dovolj veliko količine vode. Pozorni moramo biti na temperaturo: psa ne smemo puščati v avtu – ne na vročini, pri čemer je lahko, če je avto parkiran na soncu, preveč že 15 stopinj Celzija (zato se potrudimo, da avto, kadar je v njem pes, vselej parkiramo v senci), niti na mrazu, saj je lahko to za psa zelo nevarno. Psa opazujmo. Če ugotovimo, da je v boksu nemiren oziroma kaže kakršne koli znake nelagodja, se ustavimo. Četudi je psu udobno, priporočamo postanke na dve uri – psa spustimo, da se malo sprehodi, in mu ponudimo vodo, na ta način ga sprostimo, da bomo lahko potem nemoteno nadaljevali pot«, svetuje Marko Bručan.

Sklepna misel vseh udeležencev dogodka pa je bila: Psa v vozilu ne prevažajmo po načelu slepega potnika, še manj pa ga smemo obravnavati kot »tovor«, ki ga naložimo v avto in se odpeljemo. Pes je za mnoge član družine in tudi med prevozom ga moramo obravnavati kot živo bitje – ne le zaradi njegove, temveč tudi lastne varnosti. Nalet psa v zatilje potnikov je namreč lahko žal usoden za vse … Pes v avtu torej zahteva svoj prostor in predvsem ustrezno opremo, ki v primeru zaviranja ali sunkovitejših vozniških manevrov preprečuje poškodbe živali in sopotnikov.

 
AMZS se za podporo pri izvedbi ozaveščevalne akcije Varen prevoz psov zahvaljuje tudi Oplu.