Stanje prometne varnosti v Sloveniji v letu 2017

Opazno zmanjšanje vseh vrst poškodb udeležencev v prometu, še zlasti pa zmanjšanje števila umrlih in hudo telesno poškodovanih glede na leti 2015 in 2016, nas lahko navdaja z optimizmom, in hkrati opogumlja, da se bo Slovenija v prihodnje približala prometno najbolj varnim in razvitim državam ter s tem uresničila cilje Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022. 

S pravilnim ravnanjem bi lahko bilo žrtev še manj

Natančnejša analiza podatkov pa vzbuja tudi zaskrbljenost, saj ugotavljamo, da bi lahko bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število umrlih v prometnih nesrečah še bistveno manjše. Kar 35 odstotkov voznikov, ki so lani izgubili življenje v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu, med potniki v vozilih pa je delež takih, ki niso uporabili varnostnega pasu, še večji – kar 40 odstotkov. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado. 

Še vedno je problem tudi vožnja pod vplivom alkohola. Podatki kažejo, da je bilo v tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom presežena dovoljena raven alkohola, pri čemer je alkoholizirani povzročil lastno smrt (63 odstotkov), ali pa je povzročil prometno nesrečo, v kateri je sicer sam preživel, povzročil pa smrt drugega udeleženca (37 odstotkov).

Med vzroki za najhujše prometne nesreče še vedno prednjačijo neprilagojena hitrost (45 odstotkov), nepravilna stran ali smer vožnje (29 odstotkov) in neupoštevanje prednosti (16 odstotkov). 

Lani najbolj izpostavljena starostna skupina med 25 in 34 let

Analiza umrlih v letu 2017 po starostnih skupinah, glede na povprečje in glede na druge starostne skupine, kaže največjo izpostavljenost starostne skupine od 25 do 34 let (87,8 umrlih na milijon prebivalcev, slovensko povprečje je 51,4 umrlih na milijon prebivalcev; za primerjavo: evropsko povprečje (članice Evropske unije) za leto 2016 (za 2017 še ni razpoložljivih podatkov) je 50 umrlih na milijon prebivalcev). Veliko smrtnih žrtev je sicer tudi v starostni skupini od 18 do 24 let (76,7 umrlih na milijon prebivalcev). 

Kljub izboljšanju pred vsemi nami številni izzivi

V AMZS ocenjujemo, da so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle najrazličnejše aktivnosti: ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov, tudi program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov, in drugih udeležencev v prometu ter, nenazadnje, nadzor, ki prav tako prispeva k umirjanju prometa. A ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov.

V AMZS bomo, tudi na podlagi rezultatov predstavljene analize, še okrepili naša prizadevanja osveščanja in izobraževanja najbolj kritičnih in ranljivih ciljnih skupin udeležencev v prometu. Še zlasti velik delež umrlih potnikov v vozilih, ki niso uporabljali varnostnega pasu, mora vse deležnike, ki smo soodgovorni za stanje prometne varnosti, spodbuditi k še dodatni osvetlitvi problematike neuporabe varnostnega pasu, ki je pri potnikih na zadnjih sedežih večplastna, saj takšen potnik ne ogroža le svojega življenja, temveč tudi življenja drugih potnikov v vozilu. Podobno velja tudi za uporabo varnostne čelade pri kolesarjih – četudi je ta po zakonu obvezna le za mlade do 18. leta starosti, je naše priporočilo, da jo uporabljajo vsi, saj lahko ob padcu le čelada prepreči hude poškodbe glave in s tem najhujše posledice prometne nesreče.

V AMZS bomo na področju varne mobilnosti v letošnjem letu izvajali sledeče lastne in partnerske projekte oziroma aktivnosti:

• Najboljši za volanom – izbor najboljšega mladega slovenskega voznika oziroma voznice v Sloveniji (ciljna skupina mladi od 18 do 24 let);
• Še 365 dni! – ozaveščevalne aktivnosti pred začetkom novega šolskega leta, s katerimi opozarjamo, da je treba za varnost otrok skrbeti vse dni v letu, ne le pred začetkom novega šolskega leta;
• ETEC, FIA evropsko prometno izobraževalno tekmovanje mladih kolesarjev, namenjeno ciljni skupini otrok med 10. in 12. letom;
• EuroRAP – program ocene varnosti cest na državnem cestnem omrežju;
• BRAVE (BRidging gaps for the adoption of Automated VEhicles) – projekt, ki z raziskavami in znanstvenimi prispevki na področju avtonomne vožnje raziskuje različne vidike avtonomne vožnje in jo skuša približati uporabnikom.

Znova se bomo pridružili globalni kampanji mednarodne avtomobilistične zveze FIA Varnost v cestnem prometu – #3500LIVES, ki jo je FIA prvič izvedla leta 2017 . Pridružili se bomo tudi kampanji FIA Regija I, s katero bomo opozarjali na problem in tveganja zaradi prekomerne hitrosti.

V AMZS bomo podpirali in sodelovali še pri nacionalnih aktivnostih za večjo prometno varnost, ki jih bo izvajala Agencija RS za varnost v cestnem prometu.

Seveda pa bomo vseskozi spremljali tudi aktualno dogajanje na področju varne mobilnosti tako v Sloveniji kot v svetu.