Po letu 2030 nič več novih vozil na dizel ali bencin?

S Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi se po besedah Vlade RS v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki so po tej direktivi električna energija, stisnjen zemeljski plin (CNG), utekočinjen naftni plin (LPG) in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik. Ker je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km, v Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel (za primerjavo, danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi). Pet let prej, od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 g CO2 na km. V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020, je v sporočilu za javnost še zapisala Vlada, ki je Ministrstvu za infrastrukturo naložila, da v šestih mesecih pripravi akcijski načrt za izvajanje te strategije.

V Avto-moto zvezi Slovenije pozdravljamo vse ukrepe, ki bodo pripomogli k čistejšemu okolju in s tem tudi k večji kakovosti življenja v naši državi, ocenjujemo pa, da je program zelo optimistično zastavljen. Ko bo natančno znano, kako bo Vlada spodbudila njegovo uresničevanje, bomo lahko podali natančnejšo oceno, koliko je uresničitev te strategije do leta 2030 sploh realna. Preskok v desetih letih, ko je sedanji delež električnih avtov pri prodaji novih vozil zanemarljiv – meri se v desetinkah odstotka, na 100 odstotkov električnih avtov v letu 2030, se zdi težko izvedljiv, realen, še manj ureditev polnilne infrastrukture tako v javnem omrežju kot pri zasebnih uporabnikih. Pri vsem pa je pomembno tudi, kakšna bo struktura porabljene električne energije: če je pridobljena iz fosilnih goriv, zgolj spreminjamo kraj onesnaževanja, in kolikšni bodo stroški uveljavitve strategije ter kako bodo vplivali na stroške mobilnosti v prihodnosti. Premalo dorečeno je tudi, kako bo zagotovljen čistejši tovorni promet, ki že sedaj močno obremenjuje okolje.