Za varnejše reševanje v gorah po znanje in oprijem v AMZS

Poudarek je bil zlasti na najbolj zahtevnih vozniških prvinah, ki so pri reševanju v gorah kombinirane s terensko vožnjo, in kako čim bolje izkoristiti prednosti terenskega avtomobila, da bi reševalci čim hitreje in čim lažje prispeli do ponesrečenca.  Na novinarski konferenci po zaključku tečaja so spregovorili vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije mag. Jure Kostanjšek, AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik in predstavnik letalske policijske enote Robert Kralj, ki sta predstavila aktivnosti gorskih reševalcev in Policije v letošnji planinski sezoni ter podala nasvete, kako v jesenko-zimskem času v gore, da bi bilo nesreč čim manj.

Od tega, kako hitro bo voznik opravil z vožnjo po cesti in kako daleč bo zmogel onstran asfalta, so v primeru gorskih reševalcev odvisna življenja. Vsak prihranjen višinski meter pomeni več možnosti za nekoga, ki poškodovan leži nekje v gorah. »Da bi naši gorski reševalci do potankosti izkoristili vse prednosti terenskega avtomobila, okrepili vozniške prvine in na svoje intervencije vozili čim bolj varno, smo v AMZS z našo strokovno ekipo inštruktorjev AMZS Centra varne vožnje na Vranskem za gorske reševalce pripravili izobraževanje za dopolnitev vozniškega znanja v zahtevnih voznih razmerah. S tem bi radi opozorili tudi na dejstvo, da je za gorskega reševalca, poleg visoke usposobljenosti pri reševanju v najzahtevnejših pogojih, pomembna tudi varna vožnja, saj je še tako dobra usposobljenost reševalca »zaman«, če se mu na poti na intervencijo zgodi prometna nesreča,« je namen usposabljanja predstavil mag. Jure Kostanjšek, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Na pot v vseh situacijah, ne glede na vreme

Gorski reševalci so v današnjih zahtevnih vremenskih pogojih – med tečajem je vseskozi močno deževalo, pod mentorstvom AMZS inštruktorja varne vožnje Janeza Marolta, ki je tudi sam gorski reševalec, premagovali različne terene, spoznavali posebnosti terenov, konstrukcijsko-tehnične značilnosti terenskih avtomobilov in zmogljivosti ter omejitve pnevmatik.

»Prvi del tečaja smo naredili na asfaltni podlagi, kjer smo trenirali, kako reagirati ob zanašanju vozila po klancu navzdol, zaviranje in umikanje oviram. Nato smo vadili terensko vožnjo. Danes so bile razmere zaradi dežja in blata na delu poligona, kjer je ta del tečaja potekal, idealne, saj vožnja reševalcev na mnoge intervencije poteka v zahtevnih vremenskih pogojih, ki skupaj s terenom, ki ga morajo premagati, da pridejo do ponesrečencev, predstavljajo izjemno otežene vozne razmere. Že pri prvi vaji – zanašanje vozila, smo vsi skupaj ugotovili, da je takšen tečaj, tudi za zelo izkušene voznike, izjemno dobrodošel in da se, četudi poteka v simuliranih okoliščinah, več kot približa razmeram v realnih situacijah.«

Maroltu je pritrdil predsednik GRZS Igor Potočnik, ki se je tudi sam udeležil današnjega programa. »Ker sem voznik že 40 let, sem mislil, da že vse znam. A sem ugotovil, da ni povsem tako in da se lahko na treningu varne vožnje in na terenski vožnji še ogromno naučim. Trening, na katerem ti inštruktor varne vožnje predstavi in ti pomaga osvojiti znanje, kako v določenih situacijah pravilno in čim bolje reagirati, je smiseln za vsakega voznika, za gorskega reševalca pa še posebej, saj je na intervencijah soočen z izjemno zahtevnimi voznimi razmerami. V GRZS si bomo prizadevali, da bi, še zlasti tisti gorski reševalci, ki uporabljajo intervencijska vozila, opravili vsaj osnovni tečaj varne vožnje in nato še nadaljevanega.«

Več obiskovalcev gora – več intervencij, tudi na račun nepoškodovanih, a omaganih

Zaradi vse večje priljubljenosti obiskovanja gora je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani do 60 intervencij več. »Vzrok za nesreče je še vedno največkrat zdrs, čemur botrujeta tudi psihična in fizična pripravljenost posameznika. Smo pa v letošnjem letu opazili, da je ogromno intervencij, pri katerih smo pomagali nepoškodovanim osebam, ljudem, ki so na poti omagali. Čeprav so v bližini planinskih postojank, kjer bi se lahko odpočili in potem nadaljevali pot, pokličejo 112,« je izpostavil Potočnik.

Gorske nesreče na dan 9. 9. 2017

Podobno ugotavlja Policija: »Po naših podatkih je kar dobra tretjina vseh reševanj reševanje nepoškodovanih,« je poudaril Robert Kralj, predstavnik letalske policijske enote, ki letos praznuje 50. obletnico delovanja. Policija sicer pri gorsko-reševalnih akcijah sodeluje z namenom ugotavljanja vzrokov nesreč in s helikoptersko enoto, ki – tako kot Slovenska vojska –, nudi zračno podporo reševanju, z namenom zagotavljanja splošne varnosti ljudi v gorah pa že vrsto let s preventivnimi aktivnostmi obiskovalce gora opozarja in seznanja z nevarnostmi v gorah, katere nevarnosti dodatno grozijo v gorah poleti, kaj je treba vedeti, če naletijo na težave, kaj je dobro vedeti, preden se odpravijo na pot, kakšni sta potrebna oprema in obutev v gorah ter posreduje dodatne nasvete za varno gibanje in zadrževanje v gorah. »Tako kot gorski reševalci tudi mi ugotavljamo, da je med obiskovalci gora vse več takih, ki zaidejo v težave, pri čemer pa bi ločil dve skupini ljudi. V prvi so tisti, ki jih je že omenil predsednik GRZS, ki omagajo, ker se na pot niso ustrezno pripravili, se niso pozanimali o težavnosti vzpona in podobno, v drugo pa sodijo tisti, ki po brezpotjih preizkušajo svoje meje. Žal se takšna avantura mnogokrat konča brez izhoda in potem smo na potezi reševalci.«

Kot je še povedal Kralj, je za namen reševanja v gorah sedaj že vrsto let v času poletne sezone na brniškem letališču organizirana dežurna ekipa za helikoptersko reševanje: »Ta je imela od začetka junija do danes 115 helikopterskih reševanj, v celem letošnjem letu pa je bil helikopter za reševanje v gorah uporabljen 151-krat.« V povezavi s helikopterskim reševanjem je Kralj še poudaril, da naj planinci pri naletu helikopterja ne navajajo znakov, ki jih ne poznajo – to je delo reševalcev oziroma pooblaščene osebe, in da naj se v bližini helikopterja ne premikajo oziroma naj mirujejo v čepečem položaju. Opremo je treba v takem primeru pospraviti v nahrbtnik, jo pripeti na plezalni pas ali nanjo počepniti. Vsak leteči kos opreme namreč lahko poškoduje helikopter in ogrozi varnost letenja.

Kako do manj nesreč in posredovanj reševalcev

Jesen je za marsikoga najlepši del leta za hojo v gore, a tudi ta letni čas skriva svoje pasti. »Jesen prinaša obilno deževje, nenadne plohe, popoldanske nevihte s strelami so skorajda vsakodnevne, zato je nujno, da se vsak, ki ima namen iti v gore, na to ustrezno pripravi, tako z opremo kot z ustrezno psihofizično kondicijo, in da spremlja vremenske razmere. Takoj, ko je v gorah sneg, je potrebna zimska oprema, h kateri sodijo rezervna topla oblačila, cepin in dereze, pri čemer pa izpostavljam, da cepin in dereze prav nič ne pomenijo, če planinec nima ustreznega znanja o uporabi,« opozarja predsednik GRZS.

Kralj je ob tem še dodal, da je treba biti jeseni v gorah še posebej previden, ker so zaradi obilnejšega dežja tla razmočena, treba je biti pozoren na spolzke skale in korenine dreves, v visokogorju pa so skale lahko tudi že poledenele. »Opozoril bi še na skrajšanje dneva, zato se je treba v hribe, da nas ne ujame tema, odpraviti zgodaj, in pa na to, da se ob zaključku poletne planinske sezone marsikatera planinska postojanka zapre, zato tam ne bo mogoče dobiti ustrezne oskrbe. To morajo planinci pri načrtovanju poti upoštevati. Seveda pa – v hribe je treba s skrajno mero previdnosti in brez podcenjevanja razmer.«

Pred odhodom v hribe ustrezno pripravite tudi svoje vozilo

AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt je izpostavil še ustreznost parkiranja v gorah:

»Svoje vozilo parkirajte na mestu, kjer ne boste ovirali dostopa drugim, še zlasti pa intervencijskim vozilom«,

ter ob koncu opozoril na pripravo vozila za hladnejši letni čas:

»Pravočasno moramo poskrbeti za menjavo letnih z zimskimi pnevmatikami. Priporočam, da imate, še zlasti v hribih, s sabo tudi snežne verige. Ne pozabite, da je treba pred zimo poskrbeti za kontrolo hladilne tekočine, da letno tekočino za čiščenje stekel pravočasno zamenjate z zimsko (ne le doliti zimske k letni, kajti na ta način lahko šobe še vedno zamrznejo). Za čiščenje zaledenelih stekel, imejte s sabo pripomoček, ki vam bo olajšal čiščenje – ustrezna preglednost in vidljivost sta za zagotavljanje varne vožnje ključni. S sabo imejte tudi kakšno dodatno odejo, ki bo, če bi z vozilom obstali in morali počakati na intervencijo, preprečevala podhladitev.«