Ego na stran, znanje na plan. Če znanja nimaš, ga poišči sam. Kdor znanja ni zmožen najti, naj raje proda motor. Motorizem ni hec, v igri so naša življenja!
Koliko kilometrov imate za sabo s svojim motorjem in koliko ste jih v tem času že zamenjali?
Vozim svoj šesti motor, za sabo imam dobrih 60.000 kilometrov.
Kam se najraje odpravite na pot in v kakšni družbi?
Čas mi zaenkrat onemogoča daljše poti, zato vozim dvo- ali tridnevne izlete. Najraje imam gorske ceste in jadransko magistralo, ki mi omogoča dve sezoni letno. Tam vozim spomladi in jeseni, poleti res nimam veselja vijugati med turisti. Na dnevnih poteh rad raziskujem Slovenijo, nikoli ne zmanjka zanimivih krajev, prijetnih ljudi in prelepe narave. Največ vozim sam oz. v paru, saj se ne maram prilagajati drugim. Motor nudi pravi užitek le tistemu, ki ga vozi. Zato sva z mojo ljubico (Aprilia Tuono V4) najraje sama, da se v celoti posvetiva eden drugemu.
V AMZS Centru varne vožnje ste bili že nekajkrat. Kakšen vtis je na vas pustila udeležba na Intenzivnem tečaju varne vožnje?
Na Intenzivnem tečaju varne vožnje sem se naučil toliko, kot se sam nisem prej v treh letih na motorju. Ta tečaj je bila moja najboljša naložba. Splača se investirati, ker znanje ostane za vso moto “kariero”. V primerjavi z zadnjo gumo, ki meni traja pol sezone, je cena tečaja zanemarljiva.
Znanje ste nadgradili še na Nadaljevalnem tečaju in individualnih treningih. Znanja ni nikoli premalo, kajne?
Nadaljevalni tečaj je bil fantastičen, še bolj sem bil pa navdušen nad individualnim treningom z Vojkotom (Safranom, op. a.). Po nadaljevalnem tečaju, sem imel občutek, da mi še nekaj manjka, a nisem vedel, kaj. Ko sem se pojavil na individualnem tečaju, me je Vojko začudeno gledal, kaj sploh pričakujem od njega. A hitro je odkril moje napake, mi jih pomagal odpraviti in me ogromno naučil. Toliko intenzivnih in kvalitetnih kilometrov nisem naredil še nikoli v eni sami uri. Še dobro, da sem imel skoraj nove gume.
Na Facebooku ste ustanovili skupino Varno do roba – motoristi z znanjem in izkušnjami. Kakšen je njen namen?
Poglejte, mislim, da bi se vsak motorist rad znal dobro peljati. A težko je priznati sebi, kaj šele drugim, da nisi tako suveren, kot bi rad bil. Sam sem imel isto težavo. Nekateri se sploh ne zavedajo, da obstaja še kaj več, da njihov način vožnje ni sproščen in lahkoten, kaj šele varen. Sploh ni potrebno veliko, da se naučiš res obvladovati svoj motor in resnično uživati. Nadejamo se, da bomo še komu odprli oči. Jaz osebno sem bil pred tečajem slep in, kot sem spoznal po tečaju, tudi invalid na motorju. Čudež je bil, da se mi ni kaj hudega pripetilo. Skupina je tako namenjena motoristom, ki si želijo napredka v obvladovanju motorja in tehnik vožnje. Namenjena je tudi vsem ostalim motoristom, za katere pa upam, da bodo željo po napredovanju kmalu tudi našli. Pri umirjeni in predvidljivi vožnji lahko motor vozi tebe, ko se pa situacija zaplete, pa moramo mi obvladovati motor in izvesti manever, da rešimo situacijo ali vsaj omilimo posledice.
Kako ocenjujete stanje na slovenskih cestah na področju motoristične kulture?
Danes je skoraj vsak lahko motorist. Tistih pravih, ki so nekaj vložili v svoj motor, svojo opremo in svoje znanje, pa je bolj malo. Saj se pozdravljamo med sabo in si pomagamo, a potrebno je mnogo več kot to. Skrbimo lahko drug za drugega le tako, da najprej v največji možni meri poskrbimo zase. Z znanjem, obvladovanjem sebe in motorja, opazovanjem in predvidevanjem.
Kaj bi svetovali slovenskim motoristom in motoristkam?
Ego na stran, znanje na plan. Če znanja nimaš, ga poišči sam. Kdor znanja ni zmožen najti, naj raje proda motor. Motorizem ni hec, v igri so naša življenja!