Etikete

S kolegi v službi smo imeli zanimivo razpravo o nalepkah na avtomobilih. Saj jih poznate: “Tijan in Tamara v avtu”, “Jaka v avtu”, “Dvojčka v avtu” oziroma kombinacija enega ali več otroških imen in določila “v avtu”. Če boste pozorni, jih boste na naših cestah opazili precej.

Po dolgotrajnem brskanju po različnih virih nisem našel nobene študije, ki bi na znanstven način pojasnila fenomen nalepk z imeni otrok na avtomobilih. Zakaj vozniki (oziroma očetje in matere) to počnejo?

Ljudski glas, ki s klinično psihologijo verjetno nima veliko skupnega, pravi, da večina voznikov s takšno nalepko opozarja ostale udeležence v prometu, naj v bližini njihovega avta - oziroma za njim, glede na to, da so takšne nalepke na zadkih avtomobilov - vozijo pazljiveje, previdneje, bolj pozorno. Ali to pomeni, da morajo drugi vozniki poskrbeti za daljšo varnostno razdaljo, kot je zakonsko predpisana in kot velja za varno? Ali očetje in matere z otroki v avtu menijo, da sta 2 sekundi varnostne razdalje premalo? Če je tako, bi verjetno več kot z nalepkami dosegli s predlogom in utemeljitvijo ustreznim vladnim službam, naj poveča zakonsko predpisano varnostno razdaljo. Če je zahteva utemeljena, jo z veseljem podpremo: nenazadnje si nihče ne želi, da bi se mu v zadnji del avta zaletavali avtomobili, pa naj bodo v njih otroci ali ne.
Del ljudske razlage fenomena otroških nalepk na avtih pa gre v drugo smer: s takšno nalepko naj bi starši opozarjali druge udeležence v prometu, da zaradi otrok v avtu vozijo počasneje, zavirajo prej, kot bi zavirali brez otrok v avtu, se počasneje odpeljejo skozi ovinek ali manj odločno pospešujejo izpred semaforja. Ta razlaga se zdi bolj sprejemljiva: marsikateri (majhni) otroci težko prenašajo telesne obremenitve med vožnjo v avtu, nalepka na zadku avta pa to sporoči ostalim udeležencem v prometu in staršu morda prihrani kakšno hupanje ali nespodobno kretnjo. Podobno nalogo ima magnetna nalepka “L”, ki označuje, da je za volanom kandidat za vozniški izpit, ki se je pod nadzorom starša na sovozniškem sedežu pogumno podal v prometni kaos. Ker še ni vešč vseh nians vožnje in ker mu včasih ugasne motor pri speljevanju, je prav, da na to opozori ostale udeležence v prometu.

Morda pa - kot trdijo poučeni v kognitivno vedenjsko psihologijo - so takšne nalepke izraz opozarjanja nase in hrepenenja po pozornosti: nekakšna vzporednica objavam na Facebooku in drugih družabnih omrežjih, s katerimi nekateri lovijo komplimente in občudovanje drugih?
Kakorkoli že, razen redkih izjem - kot so kandidati za voznika z “L” tablico - etiketiranja v prometu sploh ne bi smelo biti: če se vsi držimo prometnih pravil in predpisov - in ta veljajo enotno -, mora promet potekati tekoče, varno in udobno za vse udeležence v prometu - mlade, stare, samske, poročene, z ali brez sopotnikov in otrok v avtu.