Spoštovanje

Tretji odstavek četrtega člena zakona o pravilih cestnega prometa pravi: “Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s predpisi o pravilih cestnega prometa, voznikih, motornih vozilih ter s predpisi o cestah.”
S tem odstavkom je trdno zakoličena podlaga za pravilno in varno obnašanje na cesti: sam bom spoštoval pravila in predpise - in če jih bodo tudi drugi, bo vse v redu.

A ta osnovni varnostni podstat ne drži, na kar smo v Motoreviji že opozarjali. To pravilo namreč pomeni, da voznik lahko pričakuje, da bodo vsi udeleženci v prometu spoštovali prometne predpise. Velikokrat je težko dokazati, da nekdo ni spoštoval prometnih pravil, pa čeprav je evidentno, da je bilo tako. Takšen primer je na primer upoštevanje pravil o hitrosti vožnje. Ko v križišču zavijate levo, smete pričakovati, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo s predpisano hitrostjo. Vsak voznik približno predvideva, koliko časa porabi vozilo, da prevozi določeno razdaljo z določeno hitrostjo. Če je hitrost vozila bistveno večja, hitro pride do kritične situacije ali celo nesreče. Je tedaj kriv tisti, ki je zapeljal levo, ker je po črki zakona smel pričakovati, da bo nasproti vozeče vozilo spoštovalo predpise o hitrosti vožnje? Ali tisti, ki je vozil bistveno prehitro? In takih nesreč je kar precej, nekatere tudi z zelo hudimi posledicami.

A ne gre samo za hitrost, temveč tudi za druge kršitve, na primer smer vožnje. Kdo je kriv, če se kolesar pripelje po kolesarski stezi v napačno smer in pride do nesreče, ker ga je avtomobilist spregledal, saj pač ni pričakoval, da se kolesar lahko pripelje v napačno smer? Sodišča so našla salomonsko rešitev: oba sta kriva: kolesar, ker je vozil v napačno smer, avtomobilist, ker ga je spregledal. Bi bila takšna razsodba tudi, če bi se v napačno smer pripeljal avtomobil?

Morda porečete, da je to nepomembno vprašanje. A s prihodom številnih novih prevoznih sredstev s pogonom na elektriko kot so električni skiroji, električne rolke, električna kolesa… bo do takšnih situacij prihajalo še veliko pogosteje kot doslej, saj je marsikateri voznik teh vozil prepričan, da lahko v prometu vozi tako, kot se njemu zdi najbolj prav. Nenazadnje: kdo pa pravi, da morajo ti vozniki poznati prometna pravila, saj jim ni treba imeti vozniškega izpita.
V uvodu omenjeno pravilo tudi predvideva korektnost vseh udeležencev v prometu. Primer je pogosto ravnanje motoristov, ki prehitevajo dolgo stoječo kolono avtomobilov pred mejnim prehodom in se - kot da bi bilo to kljub polni črti dovoljeno in celo samoumevno - vrivajo pred čakajoče avtomobile na mejni kontroli. Glavno opravičilo motoristov za takšno početje je neugodje, ki ga morajo pod čeladami in usnjem trpeti pod žgočim soncem. S tem se lahko strinjamo vsi, ki smo že kdaj imeli čelado na glavi, a potna čela motoristov v čeladah ne bi smela biti veljaven argument za kršenje predpisov in nespoštovanje drugih udeležencev v prometu - še zlasti ne zato, ker motoristi to počnejo tudi takrat, ko ni vroče.

Prometna varnost se začne in pade pri spoštovanju tako predpisov kot soudeležencev v prometu. Enako bi moralo veljati tudi za pravno varnost, kjer pa sodišča velikokrat s prstom (in sodbo) pokažejo na voznike, češ da niso storili vsega za varno udeležbo v prometu, pa čeprav so spoštovali predpise. Je komentar potreben?