Na piknik - z avtom?

Pred kratkim so v časopisu Dnevnik pisali o nenavadnem primeru iz sodne prakse s področja prometne zakonodaje: na podlagi lanske precedenčne sodbe vrhovnega sodišča lahko namreč policisti oglobijo vse voznike mopedov in kolesarje, pri katerih ugotovijo prisotnost alkohola v krvi - tudi če je količina alkohola manjša od 0,5 grama alkohola na kilogram krvi, kar je alkoholna meja za voznike avtomobilov.

Sodišče je namreč presodilo, da za voznike mopedov in kolesarje velja ničelna toleranca - tako kot na primer za poklicne voznike, voznike začetnike in še nekatere kategorije voznikov.

Ključen je 105. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki ničelno toleranco poleg že omenjenih kategorij voznikov predpisuje tudi vsem tistim voznikom, ki za vožnjo svojega vozila ne rabijo vozniškega dovoljenja - to so na primer vozniki mopedov in tudi kolesarji.  Na ministrstvu za infrastrukturo si zakon razlagajo drugače, a ker morajo sodišča spoštovati vsi, so že napovedali novelo zakona, s katero naj bi odpravili to nelogičnost. Tudi policisti, ki so doslej mopediste in kolesarje obravnavali po enakih merilih kot voznike avtomobilov, se čudijo sodbi sodišča.

Takšna neusklajenost pri pravni razlagi in izvrševanju prometne zakonodaje se zdi sicer neverjetna, a 105. člen zakona o pravilih cestnega prometa še zdaleč ni edina težava naše prometne zakonodaje. Tretji odstavek četrtega člena zakona o pravilih cestnega prometa na primer pravi, da sme udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s predpisi. To je pomemben in močan člen prometne zakonodaje, ki udeležencem v prometu sporoča, da se morajo ravnati po pravilih, pa bo vse v redu. A ravnanje po pravilih pogosto ni dovolj: tudi če naredimo vse prav - se trezni vozimo po pravilni strani ceste, z dovoljeno hitrostjo in z zahtevano previdnostjo ter odgovornostjo -, smo ob morebitni prometni nesreči lahko (vsaj delno) krivi, na primer zaradi “neprilagojene” hitrosti ali ne dovolj skrbnega ravnanja, o čemer smo pisali v pravnih nasvetih v prejšnji Motoreviji.

“Neprilagojena” hitrost ni nujno tudi “previsoka” hitrost: previsoko hitrost se da izmeriti, neprilagojeno hitrost pa arbitrarno določijo organi pregona. Podobno velja za skrbno ravnanje. K temu lahko dodamo še vse neznanke, ki se v prometu pojavljajo pri uporabi sodobnih prevoznih sredstev kot so skiroji, električni skiroji, električne rolke, električni skuterji…

Vsi ti - in našli bi jih še kar nekaj - primeri dokazujejo, da naša prometna zakonodaja ne sledi sodobnim trendom na področju prometa, včasih pa si s svojo (ne)doslednostjo zabije tudi avtogol.
Če namreč sledimo črki zakona, se je na piknik bolje odpraviti z avtom namesto s kolesom, kajti če nameravate na pikniku popiti (le eno) pivo - pa čeprav alkohol ne sodi za volan-, boste ob policijski kontroli lahko brez skrbi. Če pa se boste domov odpeljali s kolesom, vas bo zaradi sledi alkohola v sapi policist lahko oglobil s 300 evri. (Ne)razumljivo?!