Ljubljana ostala brez dirkališča za speedway

Ljubljana je ostala brez dirkališča za speedway, kajti od konca maja AMTK Ljubljana ne more več uporabljati speeday proge v športnem parku Ilirija v Zgornji Šiški. To seveda pomeni, da v Ljubljani ne bomo več videli tekmovanj v speedwayu, prav tako ljubljanski speedwayisti nimajo več možnosti vadbe na domači progi, kar bo vsekakor vplivalo na delovanje ljubljanski speedwayistov.

Speedway ima v Ljubljani dolgo tradicijo. Prvo ljubljansko ovalno dirkališče za dirke z motocikli je bilo med obema svetovnima vojnama na tedanjem ljubljanskem letališču v ljubljanskih Mostah, tam, kjer je danes ljubljanski BTC. Na tem dirkališču so vozniki uporabljali tako imenovano tehniko vožnje dirt track, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pri nas najbolje obvladal Ludvik Starič - Leteči Kranjec, ki smo ga podrobneje predstavili v lanski decembrski Motoreviji. Ko so pri društvu Hermes ustanovili motociklistično sekcijo, so na svojem stadionu v Šiški - sedanji štadion Ljubljane - kolesarsko progo leta 1934 preuredili v progo za dirkanje z motocikli, seveda tudi v dirt track tehniki, predhodnici speedwaya. Leta 1948 so to progo preuredili v atletsko stezo.

Otvoritev ljubljanske proge leta 1963

Po drugi svetovni vojni so bile sprva v ospredju cestno hitrostne dirke po običajnih cestah. Ko pa je prišlo do nekaterih hudih nesreč in so takšne dirke prepovedali, je tudi v Sloveniji večjo pozornost dobil speedway, ki je bil v Jugoslaviji sicer najbolj razvit na Hrvaškem. V sklopu teh prizadevanj je tudi Ljubljana dobila novo progo za speedway, ki so jo zgradili na štadionu Ilirije v Zgornji Šiški. Otvoritev je bila leta 1963, otvoritvene tri kroge je v svojem poslovilnem nastopu odpeljal takrat 57-letni Ludvik Starič.

O otvoritvi novega dirkališča za speedway je v članku z naslovom Nadaljevanje tradicij s Hermesa poročal tudi Avto-moto, predhodnik Motorevije:

Pred 15 leti so zadnjikrat na ljubljanskem dirkališču “Hermes” zabrneli motorji in zaključili dolgoletno tradicijo steznih dirk v Ljubljani. Devetega junija letos pa je prekinjena tradicija doživela svoje nadaljevanje. Nova odlična dirkalna steza je dograjena in otvoritvena dirka je za nami. Mnogo truda je bilo vloženega s strani avto-moto društva v Ljubljani v ta še ne popolnoma opremljen športni objekt. Kvaliteto steze je potrdila tudi prva dirka in lahko strokovno ocenimo, da bo to ena izmed najboljših stez v državi in bližnji soseščini.

Fotoprehod skozi zgodovino speedwaya v Ljubljani

Pozabili na urejanje dokumentov

Zagnani športni delavci v AMTK Ljubljana so po otvoritvi proge dograjevali dirkališče v Zgornji Šiški. Zgradili so sodniško tribuno na štartno - ciljnem prostoru, bokse za tekmovalce, prostore za delovanje športnih funkcionarjev,… Ob vsem tem pa so očitno pozabili na urejanje pravnih oziroma lastniških zadev, kot so vpisi objektov oziroma lastnine v zemljiško knjigo, kar je bilo v času družbene lastnine po svoje tudi razumljivo. Na dirkališču so prirejali zanimiva domača in mednarodna tekmovanja, ki so vedno privabila veliko gledalcev. Tudi ljubljanski vozniki speedwaya so postajali vse boljši in so se začeli uveljavljati tako v Sloveniji kot Jugoslaviji, pa tudi v svetu. Prvi, ki se je uveljavil, je bil Franci Žagar, ko je leta 1985 osvojil naslov republiškega prvaka, potem so prišli še drugi. Gregor Pintar je bil prvi član AMTK Ljubljana, ki je osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v speedwayu.

Razcvet ljubljanskega speedwaya

Po osamosvojitvi Slovenije je ljubljanski speedway doživel tekmovalni in organizacijski razcvet. Ljubljanski speedwayisti so začeli serijsko osvajati naslove državnega prvaka: najprej je (še naprej) prevladoval Gregor Pintar, za njim žal že pokojni Matej Ferjan, ki je dosegel tudi odmevne rezultate na mednarodnih tekmovanjih, nato je žezlo prevzel Matej Žagar, sin Francija Žagarja, ki je od leta 2002 osvojil vseh 18 naslovov državnega prvaka. Tudi organizacije prireditev, še zlasti pa skrbi za njihovo promocijo, so se lotili na inovativen način in na štadionu Ilirije smo videli številne zanimive prireditve, katerih osrednji del je bilo tekmovanje v speedwayu, ob tem pa so organizirali še številne spremljajoče aktivnosti in dejavnosti.

Proga iz ugaskov na štadionu Ilirije pa ni bila izključno namenjena speedwayistom. Tako so jo na primer uporabili tudi za izvedbo atraktivnih hitrostnih preizkušenj v rallyju, na primer na rallyih Acapulco.

Med vozniki je prvo ime ljubljanskega speedwaya nedvomno Matej Žagar, ki že vrsto let nastopa na dirkah za svetovno prvenstvo. Zmagal je na treh dirkah za svetovno prvenstvo, bil peti v skupnem seštevku prvenstva leta 2014, lani je bil deveti najboljši speedwayist na svetu. Ob njem je bilo v klubu še kar nekaj zelo obetavnih voznikov, a so večini poškodbe preprečile, da bi šli po Žagarjevih stopinjah. Tudi zanimanje med mladimi za ukvarjanje s speedwayem je vse bolj plahnelo in to se pozna tudi v številčnosti ljubljanskih voznikov speedwaya.

Najem proge

Ko so se pojavile še težave z lastništvom proge in objektov, saj AMTK Ljubljana v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, je postajalo vse bolj jasno, da ljubljanski speedway umira na obroke. Po dolgotrajnem sodnem sporu z Mestno občino Ljubljana je lastnik Športnega parka Ilirija postala Zveza športnih društev Ilirija, AMTK Ljubljana pa je morala za najem (svoje) speedway proge skleniti najemno pogodbo. Ta se bo iztekla konec maja letos. Ker ZŠD Ilirija načrtuje preureditev nogometnih igrišč in za to potrebuje tudi zemljišče, po katerem poteka proga za speedway, to pomeni njen konec. “Ob slovesu smo želeli pripraviti poslovilno dirko, a nam je to preprečil koronavirus, zato smo dirko odpovedali. Naše voznike smo že ob začetku sezone seznanili s situacijo glede uporabe proge in so oziroma bodo ustrezno prilagodili svoje aktivnosti. Speedwayu se v AMTK Ljubljana še nismo odrekli, se pa zavedamo, da brez ustrezne proge nima dobrih obetov,” pravi predsednik AMTK Ljubljana Rado Stojanovič.

Fotoslovo: Zadnji krog speedwayistov na stezi v ljubljanski Zgornji Šiški

Malce simbolično in ironično - po skoraj do dneva natančno 57 letih, ko je 57-letni Starič slovesno odprl novo progo za speedway v Ljubljani, so na njej odpeljali zadnje kroge. Slovenski speedway, ki je že prej ostal brez nekaterih nekdaj uveljavljenih prog, na primer v Kranju, v Mariboru, v Gornji Radgoni…, ostaja le še z dvema progama: v Petišovcih pri Lendavi in na štadionu Matije Gubca v Krškem. Vsekakor to ni dober obet za ta zanimiv šport.

AMZS si bo prizadeval, da speedway v prestolnici znova dobi mesto, ki mu pripada

Video: Zadnji speedway krog v Zgornji Šiški