Mobilni pogovor: Veliko izzivov

Od sredine lanskega leta gospodarsko družbo AMZS vodi Miha Ferlan, strokovnjak informacijskih tehnologij, ki ima opravljen tudi mednarodni podiplomski študij menedžmenta. Z Mihom Ferlanom smo se pogovarjali o načrtih, pa tudi o izzivih, ki čakajo AMZS v vse bolj digitalni, a tudi negotovi prihodnosti. 
 
Na čelu gospodarske družbe AMZS ste pol leta, a tudi že prej ste delali v njej. Je bil izziv sprejeti njeno vodenje?
 
Pri AMZS sem zaposlen že približno dve leti. Zaposlil sem se kot vodja službe za informacijske tehnologije. V teh dveh letih smo naredili kar velik korak naprej pri IT organizaciji AMZS. Ko so mi ponudili priložnost, da stopim na čelo gospodarske družbe AMZS, sem jo z veseljem sprejel. Menim, da je prav, da takšno družbo vodi nekdo, ki je že delal v njej. Nenazadnje sem kot IT-jevec temeljito spoznal delovanje AMZS, pa tudi pasti in izzive, ki nas čakajo v prihodnje. Ob IT temah sem se že v preteklosti ukvarjal tudi s poslovanjem, zato se mi na čelu AMZS ni težko soočiti z izzivi digitalizacije, optimizacijo poslovnih procesov in posla samega.
 
Ko sva že pri informacijskih tehnologijah: tudi v gospodarstvu, ne samo v avtomobilski industriji, je veliko govora o digitalni transformaciji poslovanja. Kako se digitalno transformira AMZS? 
 
V AMZS so interni procesi že dokaj dobro informatizirani, težko pa rečem, da so tudi digitalizirani. Ta dva pojma moramo namreč ločiti. Naše poslovanje, razen seveda fizičnih storitev, že dolgo poteka prek računalniških sistemov in je zato informatizirano, digitalizacijo pa razumem predvsem z vidika uporabniške izkušnje naših članov in drugih strank. Naš cilj je, da ima stranka pri koriščenju naših storitev čim manj opravkov in vmesnih korakov, da čim več stvari poteka avtomatizirano. Običajno do težav pride, ko morajo uporabniki prehajati med analognim in digitalnim svetom. Avto, na primer, morajo naše stranke še vedno fizično pripeljati k nam na tehnični pregled ali servis, se pa lahko potrudimo, da vse ostalo, razen fizičnega “dotika”, za naše stranke poteka digitalno in čimbolj nemoteče. To je zagotovo eden od pomembnih izzivov, ki so pred menoj in mojo ekipo. 

Digitalizacija zagotovo ni edini izziv, ki čaka AMZS v prihodnje. Kako vidite razvoj AMZS? Kam gremo kot družba in kot zveza slovenskih voznikov?
 
Vsekakor moramo okrepiti dejavnost tehničnih pregledov in registracij oziroma se potruditi, da v naslednjih petih letih povečamo tržni delež. Pri pomoči na cesti se bo treba še bolj prilagoditi novim razmeram na področju mobilnosti, če želimo izboljšati uporabniško izkušnjo naših uporabnikov. Tu so izzivi z elektrifikacijo voznega parka, pa tudi z evropsko zakonodajo na tem področju. Pri tem bo treba narediti še več na izobraževanju naših mehanikov, da bodo tudi v prihodnje sledili tehničnim trendom na tem področju. Če tega koraka ne bomo storili mi, ga bo namesto nas nekdo drug.

Avtomobili, tehnika in mobilnost so zapisani v DNK AMZS, zato se bom zavzemal, da to tudi v prihodnje ostane osrednji steber našega delovanja.

Eden od stebrov našega delovanja je seveda tudi prometna varnost in tu imamo z AMZS centrom varne vožnje na Vranskem pravi dragulj znanja in kompetenc. Priznam, da preden sem prišel v AMZS, centra na Vranskem nisem poznal, zdaj pa vidim, kako velik pomen ima ne samo za nas, ampak za vso državo. Tako velikega, da je morda treba stremeti k izgradnji še kakšnega takšnega centra v Sloveniji. 

 Prve spremembe pri delovanju AMZS pod vašim vodstvom so opazne že na našem parkirišču, saj posodabljamo vozni park vozil za pomoč na cesti?
 
Vsekakor, brez sodobne službe za pomoč na cesti ne moremo dobro skrbeti za naše člane in uporabnike naših storitev. Vlečna vozila v našem voznem parku morajo biti sodobna, funkcionalna, pa tudi okoljsko primernejša. Škoda, da za to noče poskrbeti že država z ustreznimi normativi za takšne službe, saj ni nobenih tehničnih standardov, ki bi jim morala ustrezati vozila za opravljanje pomoči na cesti. Ne gre samo za varovanje okolja, gre tudi za naš ugled in za zadovoljstvo naših strank. 
 
Malo ljudi ve, da mehaniki AMZS ob klicih na pomoč več kot 50 odstotkov okvar odpravijo na licu mesta, kar pomeni, da se lahko uporabnik po intervenciji odpelje naprej? 
 
V znanje naših mehanikov veliko vlagamo, saj se morajo nenehno izobraževati. Eno od takšnih izobraževanje poteka v okviru mednarodnega šolanja in tekmovanja mehanikov avtomobilskih klubov FIA Road Patrol Training for Excellence. V preteklosti so naši mehaniki na tem evropskem tekmovanju že zmagovali. Nenehno izobraževanje je še toliko pomembnejše v novi dobi električne mobilnosti. Popravila električnih avtov so lahko precej enostavnejša kot popravila avtov z motorji na notranje zgorevanje, a tudi precej kompleksnejša. Brez specifičnih znanj se sploh ne moreš lotiti popravila. Že nalaganje električnega avta ne vlečno vozilo poteka drugače kot smo vajeni: če je avto na primer zablokiran v prestavi, ga je treba odvleči ob pomoči posebnih vozičkov za kolesa. Vse to spada v celovito oskrbo naših uporabnikov, za katere se je treba vedno bolj truditi, saj je konkurenca na trgu asistenc velika. Včasih je bilo dovolj, da si uporabnika spravil s ceste, zdaj pa je treba odpraviti napako na licu mesta ali pa zagotoviti nadomestni avto za čas popravila oziroma trajanje reševanja.
Moram pa omeniti tudi prihajajoče sodobne tehnologije na tem področju, kot so pametna očala z različnimi kombinacijami kamer, zaslonov in tipal, ki omogočijo poglede v razširjeni resničnosti ali pomoč umetne inteligence. Nekaj časa bo sicer še minilo do velikoserijske uporabe, a tudi takšne stvari bodo krojile naše delovanje v prihodnosti. 
 
Pomemben del poslovanja AMZS so tudi tehnični pregledi in registracije vozil. Kakšni so načrti, da na naše pregledne steze pripeljemo še več vozil? 
 
Tehnični pregledi so od države regulirana dejavnost, ki ne pušča možnosti za improvizacijo. Kot eden največjih ponudnikov tehničnih pregledov smo tudi vseskozi pod drobnogledom, kar je seveda prav, saj mora biti tehničen pregled opravljen strokovno in temeljito. Pomembno je, da voznike še bolj ozavestimo, da je dosledno opravljen tehnični pregled zagotovilo, da je vozilo tehnično brezhibno in s tem varno, s čimer morda lahko reši življenje. Tehnični pregledi so torej pomemben kamenček v mozaiku zagotavljanja prometne varnosti.  Seveda pa lahko proces tehničnih pregledov za naše uporabnike naredimo hitrejši in še bolj tekoč.  
Zagotovo lahko marsikaj naredimo tudi pri pokritju sivih lis na zemljevidu naših AMZS centrov. V naših strategijah in tudi kratkoročnih načrtih že imamo zapisano širjenje v tiste dele Slovenije, kjer še nismo prisotni. Na ta način bomo dosegli tudi povečanje tržnega deleža na področju tehničnih pregledov in registracij, saj bomo prišli bližje našim članom in drugim uporabnikom. Približujemo pa se jim tudi z našo aplikacijo AMZS, ki spada na področje digitalizacije, o kateri sva že govorila. Razvijamo rešitve, s katerimi bodo uporabniki določene opravke v zvezi s podaljšanjem registracije in zavarovanja lahko naredili že prek aplikacije, fizični opravki v naših centrih pa bodo zato lahko krajši in hitrejši. Na ta način bomo zagotovo pritegnili več mlajših uporabnikov, ki se dobro znajdejo v takšnem digitalnem okolju. 

Število članov AMZS počasi, a vztrajno raste, kar je zasluga trdega dela vseh deležnikov AMZS. Tudi gospodarska družba AMZS ima veliko zaslug za to. Lahko pričakujemo rast članstva tudi v prihodnje? 
 
Vsekakor upam, da bomo nadaljevali z dobrim delom. Predpogoj za to je usklajeno delovanje in nadaljnje iskanje sinergij med Avto-moto zvezo Slovenije in njeno gospodarsko družbo ter seveda avto-moto društvi in klubi, ki sestavljajo Avto-moto zvezo Slovenije.  V to sodelovanje sodi tudi skupno odločanje o pomembnih vprašanjih. Večje število članov si želimo vsi. Kot gospodarska družba AMZS lahko svoj kamenček v ta mozaik dodamo z boljšimi storitvami, kar pomeni bolj zadovoljne uporabnike oziroma naše člane. Stremeti moramo k odličnosti, naše storitve morajo biti visoko nad povprečjem. 
 
Zdi se, da se je Evropa ujela v zanko zelenega prehoda na silo, ki pa zmanjšuje konkurenčnost evropskega gospodarstva, ne samo avtomobilske industrije. Ena od posledic tega zaletavanja v zeleni zid je tudi to, da se slovenski vozni park znova stara. Je to mogoče priložnost za več posla za AMZS? 
 
Na prvi pogled je morda res tako: če imaš starejše avtomobile, rabiš več pomoči. S tega vidika AMZS iz te evropske politične zmešnjave morda res lahko potegne kaj pozitivnega. A ne smemo se s tem slepiti, staranje voznega parka za slovensko družbo vsekakor ni nič pozitivnega. Poleg zastarele in okolju neprijazne tehnike so starejša vozila tudi manj varna. Očitno bomo morali tudi na področju prometne varnosti zaradi tega v prihodnje delati še več …

Ko smo že pri varnosti: kakšen voznik ste?
 
Jaz bi se ocenil za varnega. V 27 letih moje vozniške kariere še nisem imel prave avtomobilske nesreče, če ne štejem odrgnjenih odbijačev na parkiriščih. Tudi kazenskih točk, kot tudi katerihkoli drugih, ne zbiram. 
 
Ste se že udeležili katerega od tečajev varne vožnje v AMZS centru varne vožnje na Vranskem?
 
Sem, opravil sem intenzivni tečaj varne vožnje za avtomobiliste in bil seveda navdušen. 
 
Sicer radi vozite avto? Imate tudi najljubšo cesto?
 
Morda res nisem tako strasten voznik, da bi sedel v avto kar tako, za en krog ali dva v prazno, me pa vožnja sprošča. Specifične najljubše ceste nimam, se pa zelo rad zapeljem po avtocesti proti morju, ki ga imam zelo rad. Všeč mi je tudi cesta na Krvavec, a predvsem takrat, ko sedim na mojem dirkalnem cestnem kolesu, na katerem zelo uživam. Kot zanimivost naj povem še to, da sem bil leta nazaj med pionirji uporabnikov električnih skirojev, ki se mi zdijo odlična rešitev za mobilnost zadnjega kilometra. A le pod pogojem, da se to področje zakonsko uredi. Sedanje brezvladje na tem področju je zelo nevarno, veliko je nesreč, da ne govorimo o tem, da električni skiroji ležijo vsepovsod po Ljubljani. Morda je to še eden od izzivov za AMZS, ki z ustrezno pobudo lahko pripomore k temu, da se to uredi …