Volana ne nameravam prepustiti avtopilotu!

23-letni študent managementa iz Podnanosa je vozniški uživač. Več kilometrov je pred njim, bolj se razveseli poti. Naslov najboljšega za volanom si je zares zaslužil, saj se v izbor ni podal prvič. Čeprav mu v preteklih letih ni uspelo, Žiga Žgur ni odnehal. Na vroč junijski dan je s suvereno predstavo dokazal, da je vožnja njegova strast.

Kako vznemirljiv je bil trenutek, ko ste na podelitvi zaslišali svoje ime ob razglasitvi najboljšega za volanom?

Zelo čustven trenutek, saj je bila v meni kar nekaj let želja po tem naslovu. Do letos se mi nekako ni uspelo prebiti skozi spletni test, letos pa se je očitno “vse poklopilo".

Kaj vam pomeni zmaga? Čast ali odgovornost?

Oboje. Ta naslov seveda dojemam kot veliko čast in še večjo odgovornost. Že sedaj sem se namreč trudil biti zgleden voznik, sedaj pa bom sploh moral biti zgled na cesti. Vsak namreč vidi, kdo sedi za volanom forda focusa in kako spoštujem prometna pravila. Trudil se bom, da bom vsak dan na cesti dokazoval, zakaj sem v AMZS centru varne vožnje na Vranskem postal najboljši za volanom.

Kaj vas na slovenskih cestah najbolj moti? Smo po vašem mnenju dobri vozniki?

V prometu me najbolj zmoti nenadna menjava pasu oziroma nevarna prehitevanja na avtocestah. Nemalokrat opazim starejše voznike, ki brez opozorila skočijo na prehitevalni pas, kot da bi se “vrgli” pred avto. Opažam neuporabo smernikov, predvsem v krožiščih. To me res moti in dvigne pritisk. Sicer menim, da smo Slovenci kar dobri vozniki.

Kaj vas v avtomobilskem svetu najbolj navdušuje?

Zelo uživam v vožnji in mi veliko pomeni. Rad sem na cesti. Uživam v avtomobilih.

Kateri je vaš sanjski avto?

Trenutno nimam nekega sanjskega avtomobila, če pa bi si sedaj lahko kupil avto, bi verjetno izbral novo generacijo škode octavie RS.

V različici priključnega hibrida ali v različici stare šole z dvolitrskim turbo bencinskim motorjem?

Stara šola, zagotovo.

Kaj pa najljubša cesta?

Jaz bi izpostavil kar Soško cesto od Nove Gorice do Bovca. Je razgibana, tudi nevarna, ampak če voziš varno in upoštevaš cestno-prometne predpise, jo je vedno užitek prevoziti. Gre vendarle za domačo panoramsko lepotico z dinamičnimi ovinki.

Kako ste doživljali finalni dan? So vam bili izzivi oziroma vaje všeč?

AMZS poligon je bil po mojem mnenju pripravljen vrhunsko, vse vaje oziroma naloge so bile zelo zanimive in sem užival.

Kaj sestavlja vaš zmagoviti vozniški recept?

Moj recept je temeljil na konstantnosti, kar mislim, da mi je tudi uspelo. V večini vaj sem bil bolj pri vrhu, morda ne čisto na vrhu, a vse sem odpeljal dobro. V polfinalu sem se uspel sprostiti in uživati v vožnjah in niti nisem pričakoval preboja v finale. Ko pa mi je uspelo, je prišla tudi želja po zmagi, saj je konec koncev to vendarle tekmovanje. Potem sem se potrudil in nagrada je tukaj.

Kakšen odnos imate do avtomobilske prihodnosti, ki napoveduje samovozeče avtomobile? Si predstavljate, da bi nekoč vožnjo na cesti prepustil avtopilotu?

Iskreno povedano, ne! Jaz sem rad tisti, ki ima nadzor nad vožnjo in usmerja vozilo. Ne, da ne zaupam tehnologiji, ki je v zadnjih letih izjemno napredovala in napredka še ni konec, a želim imeti oziroma ohraniti pristen stik avtomobila s cesto. Torej uživati v tem zavedanju, da si ti tisti, ki imaš vožnjo v rokah in nogah, da ti vodiš avto in nikakor ne prepustiš vsega tehnologiji.

Se torej strinjava, da vozniki nikoli ne bomo izumrli?

Da, absolutno bomo še vozili.