Petra Greiner je mama treh otrok, žena, fizioterapevtka, direktorica Zavoda 13, ki se zavzema za sprejemanje drugačnosti in otrok s posebnimi potrebami, prejemnica jabolka navdiha, pa Mariborčanka, zaprisežena kolesarka, motoristka in še bi lahko naštevali. V AMZS se je včlanila, ker nesreča na cesti nikoli ne počiva.
Na pogovor smo vas povabili zaradi vaše pozitivne izkušnje z AMZS. Nam jo lahko opišete?
Na valentinovo sva se s možem peljala iz Vipavske doline, ko nama je pred izvozom za Slovenske Konjice odpovedal avto. Treba je vedeti, da je bil star že dvajset let in smo zadnja leta preprosto govorili, da ga bomo zvozili do konca. To nam je več kot uspelo. Ko sva bila že v varnem zavetju doma, avto pa na dvorišču našega mehanika, sem pomislila, da tako lepega praznika zaljubljencev še nisva imela: v mini tovornjaku sva se lahko mirno držala za roke.
Kaj ste se iz izkušnje naučili?
Da je v življenju treba imeti enega prijatelja, ki ga lahko na pomoč pokličeš sredi noči in AMZS članstvo takrat, ko si na cesti.
Od kdaj sta s soprogom člana AMZS in zakaj sta se včlanila?
Mož je član AMZS že šest let. Ko smo se kot petčlanska družina peljali z avtom brez klime na otok Brač, je priznal, da potrebujemo dodatno pomoč, če bi jo seveda potrebovali. Najprej se je tako včlanil on, ko pa sem sama zlomila ključavnico za vžig avtomobila in ugotovila, da se članstvo in ugodnosti ne nanašajo na avto, temveč na osebo, sva članstvo nadgradila v družinsko članstvo. Tako lahko denimo vozim tudi mamin avtomobil in vseeno koristim članske ugodnosti.
Kaj je za vas največja prednost AMZS članstva?
Zavedanje, da lahko v nesreči vedno računaš na AMZS.
Kaj vam predstavlja avtomobil oziroma vožnja? Nujno opravilo ali užitek?
Primarno nujno opravilo, saj sem zaprisežena kolesarka. Če pa se že moram peljati, potem imam rada prijetno vožnjo. Sva pa bila z možem zadnjih petnajst let navajena na stare avtomobile in nekaj časa tudi brez njih. Družinski proračun v nobenem primeru ne podrejava prevoznemu sredstvu za našo družino.
Pravite, da ste zaprisežena kolesarka. Ste vedeli, da AMZS odslej pomaga tudi kolesarjem?
Nisem vedela. Odlična in še kako potrebna ponudba. Glede na dejstvo, da se več ali manj s kolesom vozim le po centru mesta, upam, da tega ne bom potrebovala, sicer pa je morda čas, da zapustim domače ulice in se podam v neznano.
Kako bi opisali sebe kot voznico?
Kot zanesljivo in urno voznico, s kratkim reakcijskim časom in razmišljanjem z dvema korakoma naprej. Mož pa bi dodal, da sem premalo umirjena in preveč drzna. Če povzamem, raje vozi sam, kot pa da bi naju jaz. Morda je kriv izpit za kategorijo A, ki ga imam že 26 let. Na motorju se človek počuti preprosto bolj urnega. Je pa res, da lastnega motorja žal nimam. Razmišljam, da bi si omislila kak lahkokategorni enduro, pri katerem bi s svojo višino mirno stopila dol in bi ga peljala naokrog le takrat, ko bi obiskala svoje starše.
Česa si želite, da bi bilo na cestah več in česa manj?
Absolutno več uporabe smernikov. Ne razumem, zakaj jih vozniki tako redko uporabljajo. Saj se avtomobil ne bo obrabil. Pa previdnosti. Sicer pa manj vožnje tik za petami (berite: za avtomobilom pred seboj), ihte in živčnosti.
Katere napake, ki jih na cesti delajo slovenski vozniki, vas najbolj motijo?
Parkiranje na prostorih za invalide. Za to imam ničelno toleranco.
Kako si predstavljate mobilnost prihodnosti?
Souporaba avtomobilov.
Kaj pričakujete od AMZS v prihodnosti?
Odlično sodelovanje, kot doslej.