Pogled nazaj za pot naprej

Pogovor

Pogovor s predsednikom AMZS Antonom Breznikom ob 110-letnici AMZS.


 

Letos Avto-moto zveza Slovenije praznuje častitljiv jubilej - 110 let svojega obstoja. Kot smo v Motoreviji že pisali, je Avto-moto zveza Slovenije nastala na temelju Kranjskega avtomobilnega kluba, ki so ga pred 110 leti ustanovili prvi avtomobilski zanesenjaki na naših tleh. O preteklosti, športu in o prihodnosti AMZS smo se pogovarjali z Antonom Breznikom, predsednikom AMZS.

Kranjski avtomobilni klub, iz katerega je nastal AMZS, je bil ustanovljen nedolgo zatem, ko je baron Codelli v Slovenijo pripeljal prvi avto. Se strinjate, da smo Slovenci vedno sledili tehničnemu napredku?

Vsekakor. To potrjujejo tudi dosežki na drugih področjih našega življenja, tudi tehničnih. Smo država z visoko tehnično kulturo in to se vidi tudi na cestah. Kranjski avtomobilni klub je bil ustanovljen le deset let po prihodu prvega avtomobila na slovenska tla, kar je dokaz, da se je avtomobil tudi pri nas zelo hitro uveljavil.

Prva avto-moto društva so ustanovili avtomobilski zanesenjaki. Je entuziazem še vedno pomemben pri delovanju društev ali bi morala ta delovati zgolj na tržnih osnovah?

Pred 110 leti so naši predniki začeli z entuziazmom in prostovoljstvom. Lahko rečem, da je prostovoljstvo še vedno zelo živo v naših avto-moto društvih in prav je tako: brez prostovoljstva in zanesenjaštva tudi danes ne gre. A zgolj zanesenjaštvo ni dovolj za dobro delovanje sistemov, kot so avto-moto društva ali zveza, saj je to povezano s stroški, vlaganji in tudi poslovnimi cilji. Treba je najti pravo kombinacijo zanesenjaštva in tržno naravnanega delovanja. Še zlasti je to videti v športu, kjer se je pri organizaciji tekmovanj najbolje izkazala prav ta kombinacija. Brez prostovoljcev ni mogoče organizirati nobenega tekmovanja, hkrati pa se mora organizator tekmovanja obnašati tržno, sicer ne more pokriti vseh stroškov. Nekaterim našim društvom to zelo dobro uspeva.

Avto-moto zveza Slovenije je imela vedno vlogo družbeno koristne organizacije, ki je pomagala in zastopala interese svojih članov, tudi izšolala generacije voznikov. Je zadržala to svojo vlogo tudi danes?

Je in jo bo tudi v prihodnje. To je eden od temeljev, na katerega je postavljena sodobna Avto-moto zveza Slovenije. Izvajamo vrsto projektov, pri katerih ne zasledujemo dobička, ampak skušamo pomagati ljudem z našimi projekti na področju varnosti, vzgoje, izobraževanja in še veliko več. AMZS ima podobno poslanstvo kot na primer gasilci, le da seveda na svojem področju in z drugačno organiziranostjo.

Avto moto zveza Slovenije se je že zelo kmalu po ustanovitvi začela povezovati s tujimi organizacijami in tujimi klubi. Kako pomembna sta takšna odprta naravnanost in sodelovanje danes?

Sodelovanje s tujimi klubi in organizacijami je izredno pomembno. S tujimi partnerji si izmenjujemo izkušnje in znanja, skozi številna sodelovanja ostajamo tudi na tekočem s tehnološkim razvojem in trendi. Pri tem velja poudariti, da pri teh sodelovanjih tudi sami prispevamo znanje in ideje. Smo enakovreden partner, pa čeprav smo majhen klub v majhni državi. To potrjujejo tudi številne nagrade in priznanja na mednarodnem področju, ki so dokaz naše sodobne naravnanosti.

Motošport je bil vedno v ospredju dejavnosti AMZS in njenih društev. Kranjski avtomobilni klub se je kmalu začel ukvarjati tudi z organizacijo avtomobilskih dirk. Bo tako tudi v prihodnje?

Motošport je vedno bil in bo tudi vnaprej eden od stebrov delovanja Avto-moto zveze Slovenije. Pred leti so se sicer zgodile spremembe pri organiziranosti športne oblasti pri nas, tako da za avtomobilski del motošporta skrbi druga zveza, mi pa veliko truda vlagamo v razvoj motošportnih panog in kartinga, ki je ostal pod našim okriljem. Prav zdaj smo sredi priprav na sejo upravnega odbora, kjer bo osrednja tema prav razvoj in strategija motošporta v prihodnje. Specifična narava motošporta, ki zahteva velika vlaganja in odrekanja posameznikov, zahteva drugačne rešitve kot na primer pri drugih športih. Pred seboj imamo veliko izzivov, saj moramo na eni strani podpirati naše vrhunske športnike, po drugi strani pa poskrbeti za podmladek in razvoj motošporta in kartinga tudi v prihodnje. Šport ostaja ena od temeljnih dejavnosti AMZS.

Ko smo že pri motošportu: naš najboljši motošportnik Tim Gajser je prav v teh dneh že tretjič postal svetovni prvak - drugič v elitni kategoriji MXGP. Kako vi gledate na ta izjemen uspeh?

Kot predsednik AMZS in kot nekdo, ki je bil v preteklosti aktivno udeležen v razvoj motokrosa, sem izjemno vesel in ponosen na Timov uspeh. Tim je dokazal, da smo Slovenci zares športni narod - tudi v tako individualnem in tehničnem športu, kot je motokros na najvišji ravni. Največ zaslug za uspeh ima seveda Tim sam s svojo ekipo in družino, a ne smemo pozabiti na okolje, v katerem je Tim zrasel, se naučil svojih prvih dirkaških korakov in se razvil v šampiona. Sam sem bil v Imoli in tako od blizu doživel njegov uspeh. Še danes sem pod vtisom tega enkratnega dogodka in Timove zmage: tudi zaradi številnih slovenskih navijačev je bilo v Imoli res čudovito. Imel sem tudi čast, da mi je italijanski organizator dirke za svetovno prvenstvo omogočil podelitev nagrade Timu za doseženo tretje mesto na dirki. S tem so nam italijanski organizatorji pokazali, da izredno cenijo Tima, pa tudi AMZS. A zelo vesel sem tudi uspeha drugih dveh naših motokrosistov, Jana Pancarja in Klemna Gerčarja. V Imoli smo Slovenci pokazali, da smo odlični športniki.

Timovi uspehi se že poznajo pri zanimanju mladih za motošport. Vsi letošnji AMZS motoršportni dnevi za mlade so bili zasedeni z nadebudnimi dirkači. Lahko rečemo, da se nam ni treba bati za dirkaško prihodnost?

Zanimanje za motošport je med mladimi veliko, seveda najbolj na račun šampionskega vzornika Tima Gajserja, ki je velik magnet za otroke. A na naših motošportnih dneh za mlade smo videli veliko navdušenja tudi za druge panoge motošporta in kartinga, ne zgolj za motokros, kar nas izredno veseli. Ukvarjanje z motošportom ni poceni in zahteva veliko odrekanja, zato nikoli ne bo tako množično kot kakšen nogomet, a zanimanje mladih nas zelo veseli.

Svet mobilnosti se spreminja hitreje kot kdajkoli v zadnjih 100 letih. Kako se spremembam prilagaja AMZS? Kje vidite izzive in priložnosti za delovanje v naslednjih 110 letih?

Priča smo izjemno hitrim spremembam na področju mobilnosti, tehnologije, tudi ekologije. Zdi se, da nihče ni mogel predvideti, da se bo mobilnost tako hitro spreminjala. Odnos do lastništva avtomobilov, alternativni pogonski sistemi, informacijska revolucija - vse to že zdaj vpliva na naše delovanje in bo še bolj v prihodnosti. Naj omenim samo boj za podatke o vozilih in voznikih, v katerega smo se avtomobilski klubi v imenu svojih članov spustili z avtomobilsko industrijo. Ta podatke, ki jih zbira o voznikih, skrbno varuje zase, a brez njih bomo ponudniki pomoči na cesti in mobilnosti v celoti le težko zagotovili ustrezno pomoč našim članom. Pravilno se moramo odzvati tudi na napovedane premike in spremembe pri osebni mobilnosti. Delniška družba AMZS se že povezuje z novimi centri znanja in idej, tako da skrbno spremljamo dogajanje in se tudi že pripravljamo na prihodnost. Nenazadnje je naša prednost pred ostalimi ponudniki asistenc že dolgo časa v tem, da mi poskrbimo za našega člana, ne pa samo za njegov avto. To je dobro izhodišče za prihodnost, ko bomo morali našim članom zagotoviti mobilnost na vseh njihovih poteh.

Ključne besede


Motorevijapredsednik AMZSpogovor110 let AMZS