Zdravje: Pot v službo - krajše življenje?

Poletni oddih je za nami in za večino se je spet začela vsakodnevna vožnja na delo. Še najbolje jo odnesejo tisti, ki se na delo lahko odpravijo peš ali s kolesom. Vsem drugim vožnja ne jemlje le časa, ampak jim - sodeč pa nekaterih raziskavah - celo skrajša življenje.

Po evropski raziskavi o delovnih razmerah (zadnji podatki so iz leta 2015) za pot na delo in domov približno 12 odstotkov Slovencev porabi več kot eno uro, skoraj tretjini Slovencev pot vzame od pol ure do ene ure, dobri polovici Slovencev pa pot vzame manj časa. V Evropi je največ delavcev z dolgo potjo na delo v Veliki Britaniji in na Švedskem. Vožnja na delo je torej številnim Evropejcem pomemben del vsakdanjika.

A kaj nekaj minut ali nekaj kilometrov več na dan sploh pomeni? Zgolj izgubo časa in večji strošek ali tudi tveganje za zdravje? Kar nekaj raziskav je potrdilo, da vpliv na psihično in telesno zdravje, na (ne)zadovoljstvo, utrujenost in na stres nikakor ni zanemarljiv. Ob daljši vožnji na delo ljudje v povprečju pogosteje obiščejo zdravnika, kar naj bi po nekaterih podatkih še bolj izrazito veljalo za ženske in za tiste, ki se na delo vozijo z avtomobilom.

Še zlasti je to očitno pri tistih, ki potujejo na delo res daleč in jim vzame pot več kot tri ure; takšna potovanja iz dneva v dan lahko pomembno vplivajo na zdravje, ugotavljajo strokovnjaki.
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., ima med svojimi bolniki precej posameznikov, ki se vsak dan vozijo na delo. "Tožijo predvsem zaradi izgube časa, nepredvidljivosti situacij na cesti, stresnih situacij. Pri njih je opaziti več zdravstvenih posledic stresa, kot so zvišan krvni tlak, pa težave z želodcem (zaradi čezmerne želodčne kisline, ki se izloča ob stresu), kar precej je tudi bolečin v vratni hrbtenici in tako imenovanih tenzijskih (napetostnih) glavobolov. Tožijo tudi o nespečnosti, anksioznosti in nekoliko redkeje o bolečinah v križu." Kot ji povedo bolniki, jim največ stresa povzročajo zapore na cestah, nepričakovani zastoji, izpostavljenost kritičnim situacijam, ki jih sami ne morejo nadzirati (npr. vožnja v "škarje", neprevidno prehitevanje, predmeti na cesti itd.)

Stresno sedenje

Vsakodnevna vožnja na delo podaljša tudi čas, ki ga preživimo sede. To ima neugodne učinke na hrbtenico. Kot smo v Motoreviji že pisali, na hrbtenico neugodno vplivajo tudi tresljaji, ki jo obremenjujejo v času nepravilne lege in dolgega mirovanja, ko drža kljub pravilni ledveni podpori praviloma popusti. Proti temu se borimo z razgibavanjem med postanki in statičnim krčenjem mišic, ki sicer skrbijo za držo.

Dolga vožnja lahko vpliva na slabšo izbiro hrane, ker smo preveč lačni, da bi čakali na zdravo in doma pripravljeno hrano. Pomagamo si lahko z zdravimi, vnaprej pripravljenimi prigrizki (zelenjava, oreški), predvsem pa je dobro, da imamo vedno pri sebi tudi vodo.
V Teksasu v ZDA so pred leti ugotovili, da so tisti z daljšo potjo na delo (približno 25 kilometrov) v resnici manj telesno dejavni in imajo večje tveganje za debelost. Že 15 kilometrska pot pa je bila povezana s povečanjem krvnega tlaka.

Še najbolj pa se taka vožnja pozna na psihični ravni. Med tem vsakodnevnim opravilom nas lahko spremljata bodisi stres in jeza ali pa po drugi strani dolgčas in apatija. Dvig stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, sta kratkotrajno sicer učinkovita, na dolgi rok pa lahko vožnja v nenehni napeti pripravljenosti pušča posledice, saj pomeni kronično stresno obremenjenost. Poleg tega stres povzroča, da se na razmere v prometu ne odzivamo učinkovito, kar povečuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Naši čustveni odzivi so bolj burni, nagnjeni smo k večjim hitrostim in sprejemanju večjih tveganj.

Preveč izčrpani za vse drugo?

Tudi kanadska raziskava je pred leti potrdila prav to – več časa prebitega v avtomobilu pomeni več stresa, napetosti in strahu pred tem, kaj vse bomo medtem zamudili. Pri tem nas nenehna napetost ne izčrpa le psihično, ampak tudi telesno. Na vrhu lestvice vzrokov za stres med vožnjo so v tej raziskavi pristali prometni zamaški, takoj na drugem mestu pa je bilo pomanjkanje časa za telesno sproščanje. Tisti, ki so kljub dolgim vožnjam še vedno našli čas tudi za vadbo ali za hojo, so s tem zmanjšali slabe posledice vožnje. Še posebno občutljivi za posledice dolge vožnje na zadovoljstvo v življenju so so se v raziskavi izkazali tisti z nižjimi prihodki in neprilagodljivim delovnim časom.  Dolgoročno lahko torej dolge vožnje na delo vplivajo na psihično in telesno zdravje, še zlasti s tveganjem za srčno-žilnih bolezni in presnovne težave. Več časa, kot ga ljudje preživijo med vožnjo, večje je tveganje za visok krvni tlak, pa tudi debelost.

Vse ni vedno slabo

Če imamo možnost izbire, katero delo bomo sprejeli, je prav, da upoštevamo tudi, kakšna vožnja na delo nas čaka. Od tega je odvisno celo zadovoljstvo v življenju. Če te možnosti nimamo, pa še vedno lahko delamo na spreminjanju svojega odnosa do vožnje in jo z majhnimi prijemi skušamo narediti čim manj stresno. Med preproste in najpogosteje uporabljene tehnike zmanjšanja trenutnega stresa spadajo dihalne vaje in umirjanje dihanja.

Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček svetuje še, da razmislimo o možnosti skupinske vožnje in da si za pot vedno vzamemo dovolj časa (nekaj rezerve), saj to zmanjša stres zaradi nepredvidenih situacij. Ugodno lahko vpliva tudi sledenje poročilom o stanju na cestah, kjer obstajajo tudi aplikacije s temi informacijami (npr. AMZS-jeva). Svetuje čim manj telefoniranja v avtu, saj tudi prostoročno telefoniranje pomembno zmanjšuje osredotočenost na vožnjo. "Sproščujoče deluje radio, ki morda tudi prihrani čas za iskane informacij drugje. Vožnjo v avtu, kadar se poleg vozijo tudi otroci, pa po besedah mojih pacientov lahko kakovostno izrabijo za pogovor z njimi," še dodaja.

Seveda pa vožnja za vse ljudi ni enako obremenjujoča. Nekaterim celo koristi, saj poročajo o tem, da čas izkoristijo za lažji duševni preskok iz službenega v domače okolje. Tako so doma potem bolj sproščeni. Prav tako lahko na vožnjo gledamo kot na čas zase, ko smo odmaknjeni od drugih obveznosti. Med vožnjo lahko poslušamo glasbo, uživamo v opazovanju ali samo izkoristimo čas, ko smo lahko sami s svojimi mislimi. Kot pravi tudi prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, naj ne bo pomemben le cilj, ampak tudi pot tja.

4 koraki za lažjo pot

Višja izpostavljenost onesnaženju

V zadnjem času znanstveniki vse bolj opozarjajo na vpliv onesnaženja v zraku na dolgoročno pojavnost pljučnih in srčno-žilnih bolezni. Tisti, ki se vsak dan vozijo na delo - še posebno v času največje gneče -, so bolj izpostavljeni onesnaženju, seveda pa je raven onesnaženosti odvisna tudi od onesnaženosti okolja, v katerem živimo in delamo. Onesnaženosti so izpostavljeni tudi kolesarji in pešci, vendar pa znanstveniki ugotavljajo, da so koristi telesne dejavnosti še vedno večje kot tveganja zaradi onesnaženosti.