#Srečanja: Z AMZS članstvom do znanja

Damijan Kreže je po poklicu univerzitetni diplomirani inženir lesarstva in v tej panogi deluje od svojih prvih dni zaposlitve, že 20 let pa je lastnik in direktor majhnega podjetja, ki se ukvarja s projektiranjem ter izdelavo pohištva po naročilu. Ko smo ga povabili na pogovor, je v njem že klila ideja, kako bi zanimanje in navdušenje nad avtomobilizmom morda lahko spremenil v nov karierni izziv. Sedaj je Damijan na dobri poti, da postane del ekipe AMZS Centra varne vožnje na Vranskem.

Na pogovor smo vas povabili zaradi vaše pozitivne izkušnje z AMZS.

Izkušnje z AMZS v zadnjih letih nabiram na tečajih oziroma treningih varne vožnje na Vranskem. Kar načeloma lahko pomeni z dvema besedama tudi »hvala bogu«. Ne glede na širok nabor aktivnosti, ki jih izvaja AMZS, namreč mnogi najprej pomislijo na pomoč na cesti v primeru nesreč, okvar. Česar pa, moram potrkati, nisem še nikoli potreboval. Zato »hvala bogu«. Glede treningov varne vožnje pa kapo dol tako vsebinam kot inštruktorjem. Dejansko se človek najprej zave svojega neznanja, nato pa zadovoljstva ob dejstvu, da se je nekaj novega naučil. Poleg naučenega in doživetega na teh treningih ostajajo v spominu tudi posebne izkušnje, kot je dinamična vožnja Andrejem Jerebom, drift akademija z Lukom Markom Grošljem ali pa trening s cestnimi terenci z Janezom Maroltom. Moram reči, da se je pogovarjati, učiti in trenirati pod vodstvom takšnih ljudi poseben užitek. In ko vidiš, da fantje res obvladajo, ob tem pa so povsem preprosti ljudje ... Doživetje, ki ga priporočam vsakomur. 

Kaj je po vašem mnenju največja dodana vrednost tečaja varne vožnje?

V svoji 28-letni karieri voznika osebnega avtomobila in kombija sem se kar nekajkrat udeležil tečajev varne vožnje in vsakič ugotovil, da imam še veliko manevrskega prostora za učenje. Je pa dejstvo, da se ob vsakem opravljenem treningu podzavestno naučiš nekaj, kar potem tudi dejansko uporabljaš v vsakdanji vožnji – bodisi je to predvidevanje bodisi pravilna reakcija ob nenadni in nenavadni situaciji na cesti in podobno. 

Od kdaj ste član AMZS?

Po pravici povedano, ne vem, kdaj sem se včlanil, ker je bilo to kmalu za tem, ko sem opravil vozniški izpit. Po moje med 20. in 25. letom. Najbrž sem dobil informacijo o kakšni prednosti včlanitve ali pa zaradi ugodnosti.

Kako bi sebe ocenili kot voznika

Z veliko mero samokritičnosti bi rekel, da sem povprečen voznik. V preteklosti so bili sicer kdaj kakšni hitrostni prebliski, za katere je bila vselej razlog moja netočnost. Tako se spominjam hitrostnega rekorda od Sevnice do Celovca in to čez Ljubelj. Še sedaj mi ni jasno, kako mi je uspelo ujeti letalo, čeprav se mi je zdelo, da je to misija nemogoče. Danes na to nisem niti najmanj ponosen. Mi je pa definitivno veliko pomenila izjava moje žene ob »začetku« najine skupne poti, da načeloma ne more kar tako zaspati v avtomobilu, ob katerem koli šoferju. No, pri meni ji to uspeva še danes. Pa ne vem, ali je to zaradi občutka varnosti ali pa zaradi tega, ker sem dolgočasen. (smeh)

Se pa skušam držati reka, tako v življenju kot na cesti: ne delaj drugim tistega, česar nočeš, da bi drugi storili tebi. Če bi vsi ravnali po tem načelu, bi bilo na svetu precej lepše.

Koliko kilometrov na leto prevozite?

Med 50 in 60 tisoč kilometrov. Tako s osebnimi avtomobili, kot tudi s kombiji.

Kaj je po vašem mnenju največja napaka, ki jo delamo vozniki?

Opažam napake, ki jih ljudje naredimo bodisi podzavestno bodisi zavestno. Po mojem so še najbolj nevarne take, kot je vključevanje na avtocesto, ko vidiš, da ljudje ne razmišljajo preveč, kaj pomeni, če zapeljejo na vozni pas s hitrostjo 40 km/h, proti njim pa drvi 30-tonski vlačilec z 80 km/h in se nima kam umakniti. Da ne govorimo o vožnji na prekratki varnostni razdalji, objestnosti, nepravilnem nalaganju tovora v kombijih, ker je ta del prometa slabo reguliran, bistveno slabše kot je tovorni promet nasploh. 

Kaj pričakujete od mobilnosti v prihodnosti?

Kar se tiče oblike mobilnosti (vrste pogona) verjetno res prihaja v ospredje elektrika. Čeprav me izredno moti nezavedanje, da elektrika tudi ni tako čista, kot se prikazuje in da se ne zavedamo, kaj pomeni »širjenje« električne mobilnosti za celotne sisteme. Asistenčni sistemi bodo dobrodošli za umirjanje prometa in za večjo varnost v prometu. Tu me zmoti dejstvo, da se ti sistemi vzpostavljajo v tovornem, avtobusnem prometu in v segmentu osebnih avtomobilov, kombinirana vozila pa so vedno zadnja oziroma povsem na robu. Ob tem se nihče ne vpraša, koliko časa vozniki kombijev dejansko preživijo v vozilih. Nekateri bistveno več kot vozniki osebnih avtomobilov v avtomobilih. In celo več, kot vozniki tovornjakov in avtobusov, ki imajo svoj delovni čas reguliran z zakonodajo in tahografi. Car sharing bo tudi zanimiva tema v Sloveniji, saj sistem definitivno ne more delovati tako kot v velikih mestih v tujini. 

Foto: Dean Gostimirovič 

Ali ste vedeli, da ...
Člani AMZS imajo na programe varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem do 30 % popusta.