Medtem ko berete te vrstice, je Zvone Šeruga že na poti od Ognjene zemlje, skrajnega juga Južne Amerike, proti Aljaski, kjer bo sredi prihodnjega leta in 50 tisoč kilometrih zaključil svojo najnovejšo avanturo – Motoameriko. Dvakrat bo z njim na poti prek obeh ameriških kontinentov tudi Romana. In čeprav sta oba izkušena popotnika – na motorju sta skupaj naredila že več kot 300 tisoč kilometrov, tudi pot okoli sveta, sta pred odhodom, kot del priprav na novo popotovanje, obiskala AMZS Center varne vožnje na Vranskem in našega izkušenega inštruktorja Vojka Safrana.
Zakaj sta se odločila za tečaj oziroma kaj se izkušena popotnika in motorista še lahko naučita?
Zvone: Na tečaju sem bil drugič, prvič sam, tokrat z Romano. In vsakič sem bil presenečen, koliko se po 40 letih na motorju še vedno lahko naučim. Ker sem samouk, sem se večinoma učil iz svojih napak. Dokler me ni v roke prijel AMZS inštruktor Vojko.
Romana: Najprej me je presenetilo že samo dejstvo, da se kot sopotnik sploh lahko česa naučiš. Prej sem mislila, da se samo usedeš na motor in zabavaš. Prva stvar, ki sem se jo naučila na tečaju, je bila, kako sploh pravilno stopiti na motor.
Zvone: Ja, to sva ves čas narobe delala. Na ta račun sva se nekajkrat tudi na mestu prevrnila dol z motorja. (smeh)
VIDEO: svetovna popotnika v AMZS centru varne vožnje na Vranskem
Ne spreglejte ...
Če se odpravljate na daljšo pot, ne pozabite na ustrezne potovalne dokumente. #Nasvet: Brez katerih dokumentov ne smemo v tujino? |
Sta imela kdaj na poti slabo izkušnjo?
Zvone: Ne vem, kaj je narobe z mano, ampak jaz sem eden tistih šoferjev, ki brez težav prizna, da je slab šofer. Zato tudi v vseh 30 letih nisem imel nevarne situacije, ker sem se navadil, da moram vedno voziti malo pod zmožnostjo svojih sposobnosti in biti pripravljen na defenzivo.
Romana: Jaz v vožnji uživam in se nikoli nisem čutila ogrožene. Se mi zdi, da je predpogoj za varno vožnjo, da vozniku zaupaš. No, pa seveda tudi to, da voznik vozi varno in po svojih sposobnostih. Pri vožnji se je treba zavedati drugih voznikov. Je pa vozniška kultura izven Evrope zelo drugačna. Tam se vozi bolj po občutku kot po predpisih, zato je v takih situacijah še posebej pomembno, da misliš tudi na druge in dobro predvidevaš.
Zvone: Mogoče bi se vseeno malo popravil – nisem slab voznik, sem pa previden voznik. Prevozil sem pet celin in se predvsem navadil voziti po občutku, ne toliko po prometnih znakih. To me zlasti doma veliko stane, ker tukaj veljajo samo številke, ne pa toliko izkušnje in varnost voznika.
Menita, da je kakšna država, ki je za vožnjo z motorjem zelo nevarna? Ali je vedno vse odvisno od tega, kako varen je voznik?
Zvone: Že desetletja se mi zdi, da kamor koli pridem, vožnjo obvladam. Večkrat slišim, kako ljudje govorijo, da je nekje nevarno, a če se naučiš voziti po občutku, se lažje prilagodiš različnim situacijam.
Bi pa vseeno izpostavil dva kraja. Prvi je Pakistan, tam recimo velja pravilo "Večji kot si, več imaš pravic". Zato je kamion kralj. Nekajkrat se mi je zgodilo, da so me dobesedno zrinili s ceste. Potem je tu še Indija, zaradi natrpanosti. Tam voziš med kravami in ovcami, zato je resnično treba imeti dobro mero izkušenj in občutka.
Bosta po tečaju varne vožnje vozila drugače oziroma bodo izkušnje s tečaja vplivale na vajino vožnjo?
Romana: Zvone je odkril zadnjo zavoro. No, Vojko mu jo je pokazal. (smeh) Zato verjamem, da bo po tečaju vse drugače. Zdi se mi super, da se lahko v kontroliranem okolju, kot je AMZS Center varne vožnje, preizkusiš v različnih kritičnih situacijah in naučiš pravilno reagirati. Meni kot sovoznici to daje predvsem dobro mero samozavesti.
Zvone: Jaz sem se tako navadil na Romano, da sedi zadaj, da je sploh »ne zaznam«, sva kot eno. Ko se vozim sam, mi je kar malce čudno. To, da se na motorju dva gibata kot eno, je največ, kar lahko dosežeš.
Zvone, odpravljate se na novo avanturo – Motoameriko. Pred 35 leti sta šla z Romano prvič na to pot, kako to, da sta se zanjo ponovno odločila? Kako se pripravljata?
Zvone: Zagotovo je sedaj veliko stvari drugačnih. Takrat sem imel 27 let, danes jih imam 62. Takrat sem kupoval najcenejši motor, kar sem ga lahko dobil, zdaj kupujem najboljše, ker si to danes že lahko privoščim. V vseh teh letih se je tudi svet spremenil. Pred toliko leti sem vse doživljal prvič, vse se mi je zdelo novo in nenavadno. Danes, ko sem videl že toliko sveta, me težko še kaj resnično preseneti.
Romana: Jaz predvsem opažam, kako nostalgično gledam na stvari in se večkrat zalotim, kako komentiram: "oh, kako je bilo pred 30 leti vse drugače". Je pa res, da je marsikaj tudi boljše, kot je bilo včasih.
Zvone: Ko sem šel prvič na pot okoli sveta, sem imel za sabo okoli 10 tisoč kilometrov afriških ravnin, zdaj pa več kot 300 tisoč kilometrov in dva tečaja varne vožnje pri AMZS. Tokratno potovanje bo zato zagotovo bolj varno. Pa tudi motor z vsemi možnimi asistenčnimi sistemi imam. Ampak se zavedam, da stoodstotne varnostni ni, tako da vseeno malce "cvikam".
Omenili ste nov motor. Je bil tečaj koristen tudi s tega vidika, da ste ga lahko preizkusili?
Zvone: Motor je že naredil 10 tisoč kilometrov, zato ga imam že kar naštudiranega. Vojko je sicer omenil, da na tečaju še nihče ni padel, jaz pa sem bil zelo blizu temu. Kljub temu me je pohvalil, češ, da sem se dobro izvlekel. Zaradi takih izkušenj je tečaj zelo dobrodošel, saj jih lahko potem na cesti uporabiš sebi v prid.
Omenili ste, da ste glede vožnje z motorjem samouk. Kaj je, po izkušnji z inštruktorjem, največja dodana vrednost učitelja – zlasti z vidika, da ste že res prekaljen motorist.
Zvone: Definitivno to, da ima več izkušenj. Ko vozi pred mano, mi gre kar malo na živce, ker bolj elegantno odpelje ovinke. To mi da misliti, da se lahko tudi sam še bolj potrudim. Pove ti marsikateri trik, ki pride na cesti zelo prav. Zadnja zavora, nagibanja, stranska tačka in podobno.
Vrsto let sta člana AMZS. Zakaj sta se včlanila?
Romana: Ker se nama zgodi, da v rezervoar namesto dizla natočiva bencin (smeh) in ostaneva v nedeljo zvečer na cesti.
Zvone: To je bilo pravzaprav edinokrat, da sva rabila pomoč AMZS.
Romana: Pomoč na cesti je ena od stvari, ki je najboljša, če jo čim manj koristiš. Nama je pa članstvo največkrat prišlo prav ravno na potovanjih, vedno koristiva popust pri urejanju karneta in drugih potovalnih dokumentov. Tudi to, da AMZS omogoča njihovo urejanje na enem mestu, zelo olajša zadeve. Koristiva še popuste pri tehničnem pregledu in registraciji. Pa na vaši spletni strani redno preverjava cene bencina.
Zvone: Še tole bi pripomnil – po mojem mnenju je članstvo v AMZS, če imaš srečo, da ne potrebuješ pomoči na cesti, najbolje "stran vržen denar" (smeh). Pomaga predvsem za boljši občutek. Ker veš, da boš, če boš potreboval pomoč, to tudi dobil.
Kaj storita, ko potujeta izven dosega AMZS pomoči na cesti in se zgodi kakšna okvara ali podobna neljuba situacija?
Zvone: Uf, zgodilo se je že kar nekajkrat. Običajno pač počakaš, da pride mimo kak kamion, da ti naloži motor. Potem pa čakaš še dlje, da se najde kdo, ki ti ga zna popraviti, in da dobi manjkajoči rezervni del. Problem nastane, če imaš za potovanje omejen čas, ti pa "zapravljaš" dneve z iskanjem rezervnega dela. Če pa imaš več mesecev ali leto, potem to vzameš kot izkušnjo, iz katere kasneje doma nastajajo najlepše zgodbe.
Romana: Sredi puščave pač ni možnosti, da bi vzel mobilca in poklical pomoč. Kaj šele brezplačno. Tako da si odvisen od ljudi, ki pridejo mimo. Ampak še nikoli nisva nikjer ostala. Dokler lahko migaš, se da vse urediti.
Kaj bi kot izkušena popotnika priporočila ljudem, ki si želijo na podobne avanture, kot so vajine?
Romana: Naj gredo! Veliko ljudi bi rado potovalo, pa potem zaradi različnih razlogov ali izgovorov ostanejo doma. Moje mnenje je, da je življenje eno samo in ga je treba izkoristiti. Treba je iti iz svoje cone udobja. Seveda pa se je treba izziva lotiti z glavo.
Zvone: Jaz temu na kratko rečem: nehajte fantazirati, začnite potovati. Ne bodite pleme "bi", v smislu, kaj bi radi naredili nekoč daleč v prihodnosti …
Kaj sledi po Motoameriki?
Zvone: Že nekaj let govorim: »samo še tole, potem pa neham«. Ampak zdaj, ko sem že toliko star, vem, da je takšno govorjenje brez veze. Zavedam pa se, da bo Amerika velik zalogaj.
Romana: Potem pride na vrsto Evropa, ki sva jo kar malo zapostavljala! Sardinija, Korzika, Romunija, recimo … Pa Indija je velika želja. Ampak pot skozi Pakistan je skorajda nemogoča. Čakamo torej, da se odpre varna pot proti vzhodu.
Imate tudi vi zanimivo izkušnjo z AMZS?
Delite jo z nami in ostalimi člani AMZS: pišite na naš elektronski naslov: clanstvo@amzs.si ali motorevija@amzs.si |
Imate tudi vi zanimivo izkušnjo z AMZS?
Delite jo z nami in ostalimi člani AMZS: pišite na naš elektronski naslov: clanstvo@amzs.si ali motorevija@amzs.si