#Srečanja: Tečaj varne vožnje rešuje življenje

Motoristični navdušenec na motor največkrat sede sam ali v družbi žene in babice. Pove, da nobena sopotnica ni bila tako zahtevna kot AMZS inštruktor Vojko Safran, ki je iz njega izvabil ogromno novega znanja. Čas na motorju zanj predstavlja umik iz stresnega odvetniškega vsakdana. Ob tem ne pozabi, da je varnost vedno na prvem mestu.

Na pogovor smo vas povabili zaradi vaše zanimive izkušnje z AMZS. Lahko opišete to izkušnjo?

Z AMZS imam kar nekaj izkušenj, izpostavil pa bi sledečo. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem sem se že večkrat udeležil tečaja varne vožnje za avtomobiliste. Po abrahamu pa me je "okužila" moto manija. Prej sem bil velik nasprotnik motociklizma, imel sem povsem zgrešeno predstavo, da je ta smrtno nevaren. Da je za tiste, ki brezglavo in neodgovorno tekmujejo po prometnih cestah, koliko kilometrov bodo v najkrajšem času prevozili od točke A do točke B. Pri tem ne opazujejo narave, nimajo stika z ljudmi …

No, po nekaj letih nabiranja motorističnih kilometrov sem se odločil, da tečaj varne vožnje opravim tudi z motorjem. Bila je sončna nedelja lani, ko sem zjutraj pred odhodom na tečaj samozavestno obljubil Marku, s katerim prijateljujeva že od študentskih let (tudi varnemu motoristu), da ga po tečaju obiščem, saj živi na Vranskem, ter z njim delim svoja doživetja in pridobljene izkušnje. Kako zelo sem se zmotil! 

 AMZS inštruktor varne vožnje Vojko Safran me je čez dan tako treniral in pilil, da sem imel na koncu v mislih samo še počitek na kavču.

Obisk je tako žal odpadel in ga ima prijatelj v dobrem letos, ko sem v boljši kondiciji.

Česa ste se na tečaju naučili? Kaj je dodana vrednost tečaja – čeprav ste prej prevozili že veliko kilometrov?

Naučil sem se, kako odreagirata motor in telo, če močno stisneš sprednjo zavoro in se vklopi ABS. Povsem nov občutek. Na tečaju sem skušal inštruktorja Vojka prepričati, da ne zmorem ustaviti sebe in motorja pred točko, ki jo je določil. Vedno sem se ustavil več metrov za njim. Odveč je razlagati, kaj to pomeni. In kaj je Vojko naredil? Imel je potrpljenje z menoj in mi vsakič razložil, da je predvideno vajo mogoče varno izpeljati. Ko sem ničkolikokrat spet peljal proti inštruktorju in ponovno premalo stisnil prednjo zavoro, je nenapovedano stopil pred motor in mene je oblila groza! Stisnem zavoro do konca, prsti pobelijo, začutim členke in se ustavim več metrov pred inštruktorjem! Smejim se skozi vizir in kar ne morem verjeti. Nora izkušnja, ki rešuje življenje!

Katera je vaša najbolj nepričakovana, neljuba situacija, pri kateri vam je to znanje pomagalo narediti potreben vozniški manever?

»Nedeljski vozniki« dostikrat spregledajo motoriste in vzamejo prednost. To sem vzel v zakup, ko sem prvič sedel na motor. Motorist nima nikoli prednosti in ko to sprejmeš, si zase največ naredil. Vaja izogibanja nepričakovanim oviram mi je večkrat pomagala. Tam nekje ob gozdni poti proti Majšperku sta se za nepreglednim ovinkom sredi ceste za svojo srnico »bohala« dva srnjaka. Instinktivno sem odreagiral, kot sem dobil »v kri« na tečaju, in s pogledom užival ob lepoti dvoje razboritih živali. Pa drugič, vroče poletne noči, ko sva se z babico okoli 2. ure ponoči vračala proti domu tam nekje v smrekovih gozdovih okoli Vrhnike. V temi, ko peljem vedno vsaj 20 km/h manj, kot je omejitev, v soju luči zagledam dvoje svetlečih oči. Ustavim in ugasnem motor, pustim luči. Zagledam jelena z veličastnimi lopatastimi rogovi – lovci bi rekli »kapitalca«. V mojih očeh je bil večji in težji od vsakega bika, ki sem ga videl v svojem življenju. Tistih nekaj deset sekund se mi je za večno vtisnilo v spomin.

Ste avanturistični motorist, ki večino sončnih vikendov izkoristi za poti z motorjem.

Absolutno drži. Skozi čelado spomladi vonjam sveže pokošeno travo, poleti uživam v svežih jutrih in spokojnih večerih, jeseni srkam vase čudovito paleto toplih barv in si v hladnejših dneh grejem rokavice s pomočjo ogrevanih ročk ter z mislimi načrtujem nove moto avanture.

Sami ali s sopotnico?

Prvih pet motorističnih let večinoma z ženo, občasno z babico in žal veliko premalo s prijateljicami, ki so na zadnjem sedežu doživele motoristično razsvetljenje. Zadnji sedež z velikim veseljem ogreva naša babica, ki me je navdušeno spremljala pri osvojitvi Grossglocknerja, po Goriških Brdih, na morju in še kje.

Koliko kilometrov približno opravite na leto z motorjem in kam se največkrat podate?

Okoli 12 tisoč. Opažam, da me čedalje bolj vleče v neznane kraje, izven asfalta. V odročne kraje, kjer lahko šotorim in zvečer v tišini popijem pivo. Lani sem spoznal Maroko, visoki Atlas, Anti Atlas, vozil slalom med kamelami in opicami, se vračal ob obali čez Španijo, ki je ogromen motoristični izziv tudi za zadnjo plat. Letošnji načrti so drugačni. Preko Bosne in Hercegovine, Črne gore – greh bi bil, če ne bi osvojil znamenite serpentine na Lovćen. Avantura se bo zaključila v Grčiji med domačini nekje v hribih. Vrnil se bom po privlačnih poteh prek Romunije in pustimo se presenetiti. Ker se je žena okorajžila, zaključuje izpit in se je odločila, da mi bo od letos naprej delala družbo s svojim moto konjičkom. Komaj čakam na ta izziv!

Opravljate zahtevno delo, ste pravnik, tako je vaše delo pogosto stresno. Vam vožnja z motorjem predstavlja sproščen odmik od tega?

Ne boste verjeli. Dve leti sem se pogajal z osebno zdravnico, da bi moral začeti redno jemati tablete proti visokemu pritisku, saj mi stres, ki ga dnevno doživljam, nesebično »podarja« stranske učinke v obliki zvišanega pritiska. Preden sem šel na motoristično turo, sem si izmeril pritisk in po koncu enako. Neverjetno, po koncu poti sem imel normalen pritisk. To še dodatno potrjuje, da sem umirjen motorist in me motoristična avantura sprošča ter ugodno vpliva na zdravje.

Kaj bi priporočali svojim kolegom, ste koga že spodbudili k obisku tečaja varne vožnje na Vranskem?

Pri sebi opažam, da zaradi veščin, ki jih z motoristi nesebično delijo vaši inštruktorji, absolutno postajam boljši motorist. Še več, tudi pri vožnji z avtomobilom sem začel bolj opazovati prometne znake, ni več slepe rutine, postajam bolj pozoren, predvidevam situacije in prikrade se mi rahel nasmešek v kotičkih ust, ko v prometni situaciji vidim, da se je zgodilo točno to, kar sem si mislil. Skratka, pri veliko prometnih situacijah je povsem realna trditev, da je mogoče določene nevarne situacije predvideti. Pri motoristu to lahko pomeni manj poškodb, če ne še kaj drugega. Za obisk tečaja mi ni treba nikogar prepričevati, saj osebi, ki mi nekaj pomeni, enostavno podarim možnost pridobivanja motorističnih veščin, ki jih vaši inštruktorji res znajo pokazati. Še posebej me radosti, da se vsi tikamo in si med seboj nesebično pomagamo. Smo kot ena velika družina. Skozi motociklizem sem spoznal čudovite ljudi, širokega srca in duha! To je življenje.

Član AMZS ste že več kot 20 let. Zakaj ste se včlanili in ali ste poleg popusta za programe varne vožnje koristili še druge prednosti članstva?

Pred leti sem bil lastnik rabljenega avtomobila, ki je občasno kihal in kašljal. AMZS mehaniki so mi vedno hitro priskočili na pomoč, zato sem se tudi včlanil. Se pa moji razlogi za članstvo skozi leta spreminjajo. Gre za nov odnos AMZS do članov, saj te kot voznika ali kot v mojem primeru motorista, strokovno izobražujejo, nudijo praktične delavnice moto veščin, zato se počutim varnejši udeleženec v prometu. Preventivne aktivnosti so vsaj zame izjemnega pomena.

Od storitev, ki jih nudite, sem koristil tudi pomoč na cesti, ko sem vozil avto, z motorjem je k sreči še nisem potreboval. Močno si želim, da mi AMZS pomoči na cesti ne bi bilo treba več poklicati, je pa dober občutek varnosti, ker vem, da me, če bom v težavah, čaka nekdo, ki mi bo pomagal. Glede na to, da bom motoristične relacije še povečeval, verjetnost pomoči AMZS zagotovo premo sorazmerno narašča, zato bom član zagotovo še naprej.

Kaj pričakujete od mobilnosti v prihodnosti?

Pričakujem, da se bo vsakdanji promet postopoma vsaj na določenih relacijah selil v zrak. Promet na tleh pa bo šel v smeri razmejitve posebnih voznih pasov (con) za tovornjake posebej in druga vozila posebej. Samodejno upravljanje vozil bo sicer napredovalo, s tem da še vedno nimamo odgovora na hekerske izzive in s tem povezano varnost upravljanja vozil.  

Kaj pričakujete od AMZS v prihodnosti?

Nadgradnjo dosedanje smeri razvoja. To pomeni nadgradnjo praktičnih delavnic v okviru delovanja AMZS, ki bi bile obvezne za vsaj starejše voznike (nad recimo 65, 70 let). Ker so delavnice povezane s stroški, bi morala aktualna vlada sprejeti poseben zakon, na podlagi katerega bi določene kategorije voznikov pred registracijo vozila ali ob preveritvi pogojev veljavnosti vozniškega dovoljenja morale pridobiti ustrezno potrdilo o uspešni udeležbi in zaključku praktične delavnice. Vir financiranja? Sorazmerno bi si strošek porazdelili država in voznik, saj je v obojestranskem interesu, da se v čim večji meri zagotovijo pogoji varne vožnje. Zgolj za primer: država ima nižje stroške iz naslova zdravstvenih storitev … Subvencija za starejše voznike, kot jo imajo kmetje za kmetijsko dejavnost. Če je ne izkoristiš v določenem obdobju, pač ne moreš voziti in pika.  

Ali ste vedeli, da … AMZS inštruktor varne vožnje Vojko Safran svoje znanje in izkušnje vsako leto deli z več kot 450 motoristi, ki se udeležijo programa za motoriste v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.