1987
+386 1 530 53 53
Sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu trga volan iz rok, sistem za prepoznavanje prometnih znakov te razlaga po svoje ali pa jih spregleda, kljub delujočemu sistemu za zaviranje v sili pride do trka ob parkiranju, sistem za zaznavanje nepozornosti pa nadležno moti voznika: so asistenčni sistemi, ki morajo biti vgrajeni v vsak nov avto sploh učinkoviti in koristni? Pod drobnogled smo vzeli nekaj takšnih asistenčnih sistemov, jih ob pomoči strokovnjakov partnerskega nemškega kluba ADAC preskusili na poligonu - in skušali ugotoviti, kjer so meje učinkovitosti in najpogostejše težave sodobnih varnostnih tehnologij.
Sistemi za pomoč voznikom so pomemben element varnosti v cestnem prometu. Obvezna uvedba številnih novih sistemov v novih avtomobilih z julijem 2024 pomeni pomemben mejnik pri skrbi za čim večjo varnost na cestah. Številne od obveznih sistemov v preteklosti so vozniki dobro sprejeli in jih tudi redno uporabljajo, če pride do kritičnih situacij v prometu. Doslej so bili varnostni sistemi praviloma omejeni na stabilizacijo oziroma umirjanje avtomobila v kritičnih voznih situacijah, novi sistemi, ki so postali obvezni za vse nove avtomobile, pa so namenjeni opozarjanju voznikov pred številnimi različnimi nevarnostmi z opozorili ali poseganjem v upravljanje avtomobila.
Tri področja težav
Tako naši temeljiti preskusi tovrstnih sistemov kot tudi odziv številnih voznikov, ki se s temi sistemi podrobneje spoznajo pri vožnji ali pri preskusu v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, opozarjajo, da veliko najnovejših varnostnih sistemov še ni tako dobrih ali učinkovitih, kot bi morali biti. Skozi odzive voznikov in preskuse se je izkazalo, da največjo težavo predstavljajo tri področja zasnove in delovanja asistenčnih sistemov: dovzetnost voznikov na tehnologijo, učinkovitost tipal asistenčnih sistemov in algoritmi delovanja asistenčnih sistemov.
Pri dovzetnosti voznikov gre za pogost problem, ko vozniki asistenčni sistem, ki ga ne razumejo ali pa jih sprva moti, preprosto izklopijo. To se pogosto dogaja s sistemom za preprečevanje zapustitve voznega pasu, ki je s poseganjem v volanski mehanizem pogosto tako moteč, da ga vozniki prej ali slej izklopijo.
Pri tipalih gre za prepoznavanje predmetov oziroma ovir na cesti, ki pa ima svoje fizikalne meje. Ultrazvočna tipala na primer potrebujejo dovolj veliko površino, ki je čim bolj pravokotna na prečnico avtomobila, da lahko pravilno ocenijo oziroma izračunajo razdaljo. V bolj robnih razmerah zato naš avto kakšno oviro za zadkom tudi spregleda.
Pri algoritmih gre za pravilno interpretacijo signalov tipal, ob kritičnih dogodkih pa tudi za ustrezno odločitev, kako ukrepati. Značilen primer pomembnosti pravilnega algoritma je sistem za zaviranje v sili, ki se mora na podlagi številnih podatkov pravilno odločiti ali bo avto zaviral ali ne.
Preskus dovzetnosti voznikov, učinkovitosti tipal in algoritmov nekaterih asistenčnih sistemov
Cilj preskusa omenjenih področij oziroma izzivov učinkovitosti asistenčnih sistemov ni bila primerjava delovanja med različnimi avtomobili oziroma izdelovalci, pač pa opozarjanje na najbolj problematična področja uporabe asistenčnih sistemov. Zato preskusni avtomobili niso pomembni; pri ADAC-u so uporabili avtomobile, ki so jih imeli v času preskusa na voljo.
Preskus dovzetnosti voznikov; sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu
Za ta preskus so nemški kolegi inscenirali razmere na avtocestnem gradbišču, pri čemer so uporabili stožce za zožanje ceste z dveh v en vozni pas, ki je bil omejen s stožci. Ob tem so na cestišču ostale prejšnje oznake oziroma robne črte, kot je to pogosto v realnih situacijah.
Pri sledenju stožcem in prečkanju oznak na cesti se je zato vključil sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu in skušal avto peljati po cestnih oznakah, kar bi pomenilo trk v stožce.
Drugače povedano: asistenčni sistem se je odzval v nasprotju z voznikovimi željami, kar je pomenilo “poteg” volanskega obroča iz rok voznika, kar je bilo za voznika zelo moteče. K sreči je bil sistem zasnovan tako, da se ga je dalo izključiti, kar so morali testni vozniki tudi storiti.
To je eden od značilnih primerov problematike dovzetnosti voznikov za nove tehnologije; varnostni sistemi morajo biti zasnovani tako, da so učinkoviti ves čas in ne spodbujajo izključitve. Dokler tehnologija ne bo dosegla te ravni, je možnost izklopa sistema koristna.
Preskus tipal asistenčnih sistemov: samodejno zaviranje v sili pred oviro za avtomobilom
Za ta preskus so nemški kolegi za avto postavili kartonasto kocko in nato z avtom zapeljali vzvratno proti tej kocki. Ultrazvočna tipala na zadnjem odbijaču avta naj bi to kocko zaznala in posegla v zavorni sistem ter pravočasno zavrla avto pred oviro.
V prvem delu preskusa so kocko postavili povsem pravokotno na avto oziroma poravnano z zadkom avta, v drugem delu pa so kocko obrnili za 45 stopinj. Preskus je pokazal, da je avto zavrl le v prvem primeru, pred poševno postavljeno kocko pa ne.
Preskus je pokazal na fizikalne omejitve sodobnih tipal: če signal iz tipal predmet zadane pravokotno, se odbije neposredno nazaj in sistem lahko odbit signale zazna. Če pa signali zadanejo predmet pod poševnim kotom in se od ravne površine odbijejo pod enakim kotom, jih sistem ne more zaznati.
Preskus algoritma vrednotenja podatkov: sistem za zaviranje v sili pred različnimi ovirami
Kako pomemben je dober algoritem za vrednotenje podatkov, dokazuje delovanje sistema za zaviranje v sili. Računalnik mora skozi algoritem združiti informacije iz različnih tipal: radar prilagodljivega tempomata zagotavlja informacije, da je na razdalji X nekaj na voznem pasu, slike prednje kamere se uporabijo za prepoznavanje in razvrščanje predmetov - ali je na primer predmet pešec ali kolesar. Algoritem mora zagotoviti, da avto zanesljivo zavre pred oviro in da ne prihaja do lažnih alarmov, saj je nenadno samodejno zaviranje brez razloga lahko enako nevarno.
Pri preskusu so zato preskusne lutke oblekli v različna oblačila in jih opremili z dodatki, kakršen je na primer otroški voziček. Nalogo so še dodatno otežili s postavitvijo dodatnih preskusnih lutk ob prizorišče preskusa, a tako, da niso zakrivale pogleda tipal.
Tokrat se je tehnologija obnesla učinkovito: algoritem v računalniku je pravilno prepoznal ovire in vselej uspešno ustavil pred preskusnimi lutkami. Ni pa tak rezultat vedno samoumeven: vozniki pogosto poročajo, da njihovi avti niso pravočasno ustavili pred oviro, kar potrjujejo tudi številni naši preskusi na Vranskem.
Veliko prostora za izboljšave
| Če povzamemo, so preskusi, izkušnje iz vsakodnevnega testiranja in povratne informacije voznikov pokazale, da je še veliko prostora za izboljšave. Zakonodajalci morajo prilagoditi zahteve stanju najsodobnejše tehnike, saj nekateri izdelovalci dokazujejo, da je že danes mogoče doseči več. Natančno prilagajanje in medsebojno usklajevanje posameznih asistenčnih sistemov zagotavlja dobro ravnovesje med opozarjanjem voznika in med posegom v delovanje avta |
AMZS priporočila izdelovalcem avtomobilov
- “Trening” asistenčnih sistemov za različne scenarije in ovire,
- vozniki so bolj dovzetni za kakovostne in učinkovite asistenčne sisteme,
- izdelovalci ne smejo vgrajevati nepopolno razvitih oziroma dodelanih sistemov v avtomobile
- posodobitve programske opreme so dober način naknadnega izboljšanja sistemov,
- izdelovalci naj uporabljajo najsodobnejša tipala in razvite algoritme,
- izdelovalci morajo ustrezno poučiti svoje kupce o delovanju sistemov,
- zakonsko zahtevani sistemi za pomoč vozniku ne smejo biti dragi.
AMZS priporočila zakonodajalcem
- Posodobitve programske opreme, ki so pomembne za varnost, so pomembne in enostavno dosežejo vse avtomobile na cestah, vendar morajo biti sistemi pripravljeni za trg, preden avtomobili zapeljejo v prodajne salone. Programska oprema, ki vpliva na varnostne funkcije, mora biti pred prodajo neodvisno preskušena in odobrena.
- Predpisi bi morali hitro slediti stanju tehnike; številni sistemi posameznih izdelovalcev že
presegajo zakonske zahteve.
Obvezni sistemi morajo delovati tako, da voznika ne motijo, ne dražijo in ne preobremenjujejo; izklopljeni asistenčni sistemi ne prispevajo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu.
AMZS priporočila uporabnikom
| Med testno vožnjo novega avtomobila se osredotočite tudi na asistenčne sisteme. Naslednja vprašanja so lahko pri tem v pomoč: Ali so opozorila učinkovita? Ali sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu posreduje prezgodaj ali premočno? Prosite prodajalca, da vam pojasni delovanje sistemov, Sisteme za pomoč vozniku je mogoče izklopiti, a to pomeni izgubo učinkovitega varovanja v kritičnih situacijah. |
Kateri sistemi so za nove avtomobile obvezni od letošnjega julija 2024?
Zakonodajalci so že pred časom prepoznali koristnost asistenčnih sistemov, zato skozi leta povečujejo število obveznih asistenčnih sistemov v novih avtomobilih. Brez sistemov ABS in ESC si ne moremo več predstavljati sodobne varne vožnje, enako velja za sistem za preprečevanje naleta ali opozorilnik za nepripet varnostni pas. Številne asistenčne sisteme avtomobilski izdelovalci v svoje avtomobile vgrajujejo tudi prostovoljno, brez zakonske obveze, ker tako zahteva trg oziroma kupci. Kljub temu so zakonodajalci EU pred časom naredili velik varnostni korak naprej - in od letošnjega julija so “uzakonili” še nekaj najnovejših asistenčnih sistemov; obvezna vgradnja teh velja za vse nove avtomobile na trgih EU. Objavljamo preglednico desetih najpomembnejših asistenčnih sistemov, ki so odslej obvezni v vseh novih avtomobilih.
.jpg)
Inteligentni asistent za hitrost - Intelligent speed adaptation/ISA
Ta varnostni sistem deluje tako, da opozori voznika na prekoračeno hitrost (podatke dobi od sistema za prepoznavanja prometnih znakov in/ali jih razbere iz digitalnih zemljevidov) ali pa sam prilagodi hitrost omejitvam in razmeram na cesti. Pogosto sistem ne deluje povsem točno; eden od razlogov so stari oziroma neaktualni digitalni zemljevidi ali neprepoznani prometni znaki. Sistem je del serijske opreme pri vseh novih avtomobilih od leta 2024.
| Po mnenju AMZS sistem trenutno ni dovolj dosleden, saj ne upošteva lokalnih zakonskih in insfrastrukturnih posebnosti, zato se možnost izklopa zdi smiselna. Kot podporni varnostni sistem je lahko v posameznih primerih vsekakor koristen. |
Svetlobni signal za ustavitev v sili - Emergency stop signal
Sistem, ki s svetlobnim signalom sporoča vozilom za avtom, da vozilo pred njim vozi zavira v sili zaradi nepričakovanih razmer na cesti.
| AMZS podpira obvezno uvedbo takšnega sistema, saj skupaj s sistemom za zaviranje v sili opozarja na nevarnost na cesti. |
Sistem za pomoč pri vzvratni vožnji - Reversing detection
Sistem za obveščanje voznika o ovirah - osebah in predmetih - za vozilom, ki preprečuje trčenja pri vzvratni vožnji.
| Po mnenju AMZS je to koristen sistem, saj je vidljivost iz avta zaradi sodobnih oblik in zasnov avtomobilov vse slabša. |
Napredni sistem za zaviranje v sili za osebna in lahka gospodarska vozila - Advanced emergency braking system
Sistem, ki samodejno prepozna nevarno situacijo in samodejno zavira, da prepreči ali ublaži posledice trka.
| AMZS meni, da je sistem za zaviranje v sili eden od ključnih varnostnih sistemov avtomobila. To je eden od najpomembnejših sistemov za preprečevanje prometnih nesreč in blaženje posledic. |
Sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu - Emergency lane keeping system
Sistem, ki voznika vodi pri ohranjanju varnega položaja znotraj meja voznega pasu; s posegom v krmilni sistem skuša preprečiti, da bi voznik nehote zavil s svojega voznega pasu.
| AMZS pozdravlja obvezno uvedbo tega sistema, a podpira tudi možnost izklopa delovanja tega sistema, če se tako odloči voznik. AMZS predlaga tudi uvedbo zvočnega signala, ki bi voznika opozoril na nevarnost zapustitve voznega, preden sistem poseže v volanski mehanizem. |
Sistem za nadzor pozornosti voznika in notranjosti - Driver drowsiness and attention warning
Sistem, ki z analizo obnašanja avtomobila ali spremljanjem voznikovih dejanj ocenjuje budnost oziroma pozornost voznika in po potrebi opozori voznika na nepozornost.
| Sistem je že dokaj razširjen in obljublja koristne učinke, a se po načinu delovanja razlikuje od izdelovalca do izdelovalca, ker ni natančnejših tehničnih specifikacij. Težavo predstavlja tudi varstvo osebnih podatkov: čeprav zakonodajalec prepoveduje prenos ali shranjevanje podatkov o pozornosti voznika, obstaja bojazen, da bi tretje osebe dostopale do teh podatkov zaradi preiskovanja nesreč. Kljub temu AMZS ocenjuje, da je sistem lahko zelo koristen, če bi bilo mogoče določiti enoten prag za opozorilo in posredovanje. Trenutni sistemi se zelo razlikujejo po občutljivosti in načinu posredovanja. |
Predpriprava za vgradnjo alkoholnih ključavnic
Gre za standardizirani vmesnik v avtomobilih za naknadno vgradnjo alkoholnih ključavnic oziroma imobilizatorjev, ki prepoznajo alkohol v izdihu voznika in preprečijo zagon avtomobila.
| AMZS podpira vgradnjo te naprave, a za učinkovito delovanje morajo najprej posamezne države EU sprejeti ustrezne zakonske predpise in zagotoviti tehnične pogoje za vgradnjo alkoholnih ključavnic. V Sloveniji so ti zakonski predpisi še v povojih … |
Sistem za shranjevanje podatkov, povezanih s kritičnimi dogodki v prometu - Event (Acccident) data recorder (EDR)
Gre za tehnični sistem, ki je namenjen shranjevanju kritičnih parametrov in informacij, povezanih z nesrečo. Sistem naj bi shranil podatke o glavnih parametrih vožnje tik pred nesrečo, med njo in takoj po njej ter omogočil, da bi pozneje ustrezne službe dostopale do teh podatkov s ciljem razjasnitve vseh okoliščin nesreče.
| AMZS meni, da je poseben predpis o tehnični opremi takšne naprave nepotreben, saj sodobni avtomobili že beležijo in shranjujejo tovrstne podatke. Poskrbeti pa je treba, da neodvisne preiskovalne službe lahko dostopajo do teh podatkov s standardizranimi tehničnimi sredstvi oziroma opremo. |
Zaščita vozila pred kibernetskimi napadi - Protection of vehicle against cyberattacks
Za tehnični opis sistema skrbi mednarodna organizacija UNECE, gre pa za tehnično precej zapleteno programsko opremo za zaščito dostopa do informacijske tehnologije v posameznem avtu.
| AMZS vsekakor pozdravlja tovrstno zakonodajo in zahteva od avtomobilskih izdelovalcev, da morebitne varnostne luknje sprotno krpajo s posodobitvami programske opreme - in tudi z morebitnimi posodobitvami strojne opreme, če so te potrebne. |
Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah - Tire Pressure Monitoring System (TPMS)
Sistem spremlja tlak v pnevmatikah ali njegovo spreminjanje skozi čas in o spremembah obvešča voznika z ustreznimi obvestili.
| Pravilen tlak v pnevmatikah povečuje varnost, zmanjšuje porabo goriva in s tem izpuste CO2. Sistem je že obvezen pri vseh novih osebnih vozilih, AMZS pa podpira tudi obvezno vgradnjo sistema v lahka in težka tovorna vozila. |
