AMZS test sistemov za preprečevanje zapustitve voznega pasu

Ne levo, ne desno!

Po raziskavah ADAC centra za raziskovanje nesreč bi sistemi za opozarjanje in preprečevanje zapustitve voznega pasu pomagali vozniku pri kar četrtini vseh avtomobilskih nesreč; kar 40 odstotkov tovrstnih nesreč bi akivni sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu lahko celo preprečil.

Preprostejši sistemi za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu, ki voznika z zvočnim in svetlobnim signalom zgolj opozori na to, da zapušča vozni pas, so danes na voljo v avtomobilih vseh razredov – vključno s tistimi iz najmanjšega razreda, kamor na primer spada Renaultov twingo. Bolj napredni aktivni sistemi za preprečitev zapustitve voznega pasu, ki s posegi v volanski mehanizem ali zavorni sistem samodejno in samostojno zadržujejo avto na voznem pasu, so praviloma na voljo v avtomobilih od nižjega srednjega razreda naprej.

Primerjali smo sedem takšnih sistemov in ob rezultatih, ki jih objavljamo v tem zapisu, ugotovili tudi, da bi morali avtomobilski izdelovalci poenotiti opozorila in delovanje tovrstnih sistemov. Različni varnostni pripomočki bi bili lahko tudi bolje povezani med seboj, ob vse večji avtomatiziranosti sistemov pa bi voznika lahko razbremenili nekaterih dejanj. Veliko bo treba postoriti tudi na področju cestne infrastrukture; noben od preskušenih sistemov namreč še ni zmožen prepoznati neoznačenega roba ceste, zato na takšnih cestah niso učinkoviti.

Izbira

Za preskus smo izbrali sisteme z različnim delovanjem. Razlike med njimi so tako pri tehnologiji tipal kot pri načinu opozarjanja in posega v volanski sistem. Na ta način smo lahko v preskus vključili sisteme za različne avtomobilske razrede – od najmanjših in najcenejših do večjih in dražjih. Preskusili smo sisteme v renaultu twingu, hyundaiju i20, fordu focusu, BMW seriji 2 active tourerju, citroenu C5, VW passatu in mercedesu razreda C.

Razen citroena C5, ki kot tipala za spremljanje roba ceste uporablja infrardeča tipala na spodnjem prednjem delu avta, imajo vsi ostali preskušeni avtomobili vgrajene posebne kamere za spremljanje ceste in oznak na njej. Kamere so enojne ali pa dvojne oziroma stereoskopske (takšno ima mercedes razreda C) – slednje lahko zajamejo tridimenzionalno sliko, ki omogoča boljše prepoznavanje ceste. Čeprav imajo marsikateri avtomobili vgrajene tudi radarska tipala radarskih tempomatov in sistemov za preprečevanje naleta, opozorila in preprečevanje menjave voznega pasu delujejo na podlagi vizualne detekcije roba ceste.

Zanesljivost

Infrardeča tipala niso tako zanesljiva kot kamere (tudi zato najnovejši citroeni za ta varnostni sistem že uporabljajo kamere), a tudi kamere imajo svoje omejitve. V slabem vremenu in na mokrih cestah, ki se ob svetlobi lahko bleščijo, kamere ne delujejo vedno zanesljivo. Prav tako lahko njihovo delovanje zmoti bleščanje sonca nizko na obzorju.
Prednost kamer pa je, da eno centralno tipalo lahko opravlja več funkcij hkrati – ob preprečevanju zapustitve voznega pasu še na primer prepoznavanje prometnih znakov, samodejno vzdrževanje varnostne razdalje pri radarskem tempomatu, delujejo pa tudi kot tipalo za dež in samodejni vklop žarometov. Prihodnost je torej v sistemih s kamero – tudi zato, ker vse bolj učinkovite varnostne sisteme od avtomobilskih izdelovalcev zahtevajo tudi organizacije, kakršna je EuroNCAP.

Veliko prednosti, a tudi nekaj pomanjkljivosti

Varnostni pripomočki v preskušenih avtih so si po tehničnih značilnostih precej različni, zato ima tudi vsak svoje posebnosti. Sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu v VW passatu s posegom v volanski mehanizem aktivno preprečuje, da bi avto nehote zapustil svoj vozni pas. A passatov sistem edini od preskušenih avto zadržuje na sredini voznega pasu. To mu omogoča dodatna funcija prilagoditve položaja na voznem pasu, ki je na voljo za doplačilo. Če voznik ne reagira na opozorila o zapustitvi voznega pasu in če kamere zaznavajo oba roba voznega pasu, sistem s posegom v volanski mehanizem in zavorni sistem avto postopoma zaustavi na sredini voznega pasu in sam vključi vse štiri smernike.

Tudi Mercedesov sistem za preprečitev zapustitve voznega pasu je aktiven in s posegom v volanski mehanizem avto zadrži na voznem pasu, a deluje le, če je hkrati vklopljen radarski tempomat. Na ta način sistem deluje tudi kot pomoč pri vožnji v kolonah in zastojih, saj sledi avtu pred nami in sam zavira, pospešuje in zavija pri hitrostih, ki so manjše od 30 km/h. A sistem ima tudi pomanjkljivost; če avto pred nami zavije s poti (zamenja vozni pas ali zavije v ovinek), aktivno vodenje neha delovati, avto pa nenadno pospeši do z radarskim tempomatom nastavljene hitrosti. Sistem bi moral na prenehanje delovanja voznika jasno in glasno opozoriti, hkrati pa pred ponovnim pospeševanjem od voznika zahtevati potrditev.
Cenovno ugodna in tehnično preprosta sistema za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu v renaultu twingu in hyundaiju i20 sta si tehnično zelo podobna. Ponuja pa Hyundaijev sistem bolj podroben prikaz delovanja na armaturni plošči, kar je pomembna prednost.
Zvočni signal je namreč pri avtocestnih hitrostih in hrupu v notranjosti komaj slišen in voznik ga pogosto presliši. Vsekakor bi morala biti glasnost signala priagojena hitrosti oziroma ravni hrupa v notranjosti avtov.

Pri BMW active tourerju sistem na zapustitev voznega pasu opozori s tresljaji na volanskem obroču, kar so testni vozniki označili za boljše opozorilo kot zgolj zvočni signal.

Sistem, ki je na voljo v fordu focusu, za avto nižjega srednjega razreda ponuja veliko funkcionalnosti in varnosti. Uporabnik lahko svojim željam in potrebam prilagaja parametre delovanja, kot je na primer opozorilni ton. Prav tako sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu voznika opozori, če s posegom v volanski mehanizem ne zmore zadržati avtomobila na svojem voznem pasu. Če sistem zazna, da voznik ne drži volanskega obroča, sproži opozorilo, a tudi po tem še ostane aktiven. Je pa focusov prikazovalnik med merilniki precej kompleksen in pogosto spreminja prikazane simbole, kar utegne biti moteče za voznika.

Na preskusu so se najbolje izkazali aktivni sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu; ob volanskih tresljajih BMW active tourerja so se izkazali sistemi v fordu focusu, mercedesu razreda C in VW passatu. Pokazalo se je, da so natančni in hitri; varnostni sistemi s kamerami so na zapustitev voznega pasu opozarjali pravočasno.

Po preskusu različnih varnostnih sistemov je večina testnih voznikov, ki je sodelovala na preskusu, izrazila željo, da bi imeli sistem za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu vgrajen v svoj avto – skoraj 80 odstotkov si je v svojem avtu zaželelo napreden sistem iz forda focusa. Je pa večina voznikov opozorila tudi na pomanjkljivost: sistemi za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu imajo praviloma prešibko oziroma pretiho zvočno opozorilo. Prav tako je treba poenostaviti prepoznavanje opozoril; uporaba enega in istega zvočnega signala za več vrst opozoril je neprimerna, saj od voznika zahteva, da se ob opozorilu najprej premisli, za kakšno opozorilo gre – to pa podaljša reakcijski čas.

AMZS priporoča: enotni signali, boljše ceste

Varnostni sistemi za opo-zar-ja-nje in preprečevanje zapustitve voznega pasu so vsekakor pomemben varnostni pripomoček. Niso pa še popolni: večina avtomobilskih izdelovalcev, ki ponuja tovrstne sisteme, uporablja lastne načine delovanja, vklopa, izklopa in opozarjanja voznika, kar je za voznike lahko tudi nepregledno in neintuitivno. Izdelovalci in zakonodajalci bi se morali sporazumeti o nekaterih skupnih standardih za določene funkcionalnosti – na primer za razločno zvočno opozorilo, ki bi moralo biti namenjeno le temu sistemu.

Če se voznik ne odzove na opozorila in se zaradi tega varnostni sistem izklopi, bi se moral izklopiti tudi tempomat oziroma radarski tempomat in tako zmanjšati hitrost avta.

Vse ceste bi morale biti opremljene z razločnimi cestnimi oznakami, kar je seveda skrb upravljalcev in načrtovalcev cestne infrastrukture.

AMZS svetuje: izberite varnost

Eno od pomembnih meril pri nakupu novega avtomobila naj bo tudi varnost. Sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu je resnično učinkovit in zelo priporočljiv varnostni pripomoček, saj preprečuje nesreče, ki so lahko zelo težke in imajo hude posledice.

Najbolje se izkažejo aktivni sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu, med opozorilnimi sistemi pa takšni, ki na prevožen rob ceste opozarjajo s tresenjem volanskega obroča. Če izbirate svoj novi avto, pred odločitvijo vsekakor preskusite različne sisteme.

Konec strahu pred tovornjaki?

Sistemi za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu obvezni za tovornjake že novembra

Tovornjakarji so praviloma dobri vozniki, saj so profesionalci, ki na cesti preživijo veliko časa. Na avtocestah se večinoma držijo pravil in svojega voznega pasu. A včasih tudi tovornjak nehote zaide s poti – zaradi nepozornosti ali – še huje – zaradi trenutka zaspanosti. Takšno početje ima lahko hude posledice za ostale udeležence v prometu, saj trk s težkim tovornjakom avtomobilist le težko preživi. Opozarjanje na nenamerno zapustitev voznega pasu je za tovornjake zato lahko izjemno koristen varnostni pripomoček, kar so prepoznali tudi zakonodajalci. Evropska komisija je zato že pred leti v direktivi EC 661/2009 predpisala obvezno vgradnjo sistemov za opozarjanje pred zapustitvijo voznega pasu za vse tovornjake – predpis za vse nove tovornjake začne veljati letos 1. novembra.

Od zastojev do avtonomne vožnje

O avtonomni vožnji, torej vožnji, pri kateri avto vozi sam, smo v Motoreviji že večkrat pisali. Prav sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu že omogočajo delno avtonomno vožnjo, saj znajo sami zavijati. Med preskušenimi sistemi so najbližje avtonomni vožnji sistemi v fordu focusu, mercedesu razreda C in VW passatu, saj lahko prevozijo tudi daljše avtocestne odseke brez pomoči voznika; radarski tempomati znajo samostojno vzdrževati hitrost in razdaljo do spredaj vozečega vozila, sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu pa avto zadržijo na svojem voznem pasu. A vsi ponudniki tovrstnih sistemov od voznikov zahtevajo, da pri vožnji še vedno aktivno sodelujejo; vozniki morajo praviloma vsaj rahlo držati volanski obroč, na ta način pa elektronika prepozna, da vozniki še vedno aktivno sodelujejo pri upravljanju avtomobila. Pri mercedesu razreda C ta varovalka deluje tako, da elektronika po nekaj sekundah neodzivnosti voznika izklopi sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu. A radarski tempomat ob izklopu sistema za preprečevanje zapustitve voznega pasu ostane vklopljen in omogoča, da avto še vedno vozi z nezmanjšano hitrostjo, kar utegne biti v določenih razmerah nevarno. Pri Volkswagnu so k varnosti pristopili bolj celovito in varnostno združili oba sistema. Elektronika neodzivnega voznika glasno in večkrat opozori, naj prevzame nadzor; če se voznik ne odzove, se passat s samodejnim in nadzorovanim zaviranjem sam zaustavi na svojem voznem pasu. Takšna varnostna funkcija lahko reši življenje v primeru, ko vozniku postane slabo ali med vožnjo izgubi zavest oziroma možnost upravljanja z avtom – v bazi podatkov ADAC raziskovalnega centra je med vsemi nesrečami 2 odstotka takšnih, ki jih povzroči nenadna slabost oziroma bolezen voznika.

Sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu so lahko zelo koristni tudi v zastojih – ob radarskem tempomatu in sistemu za preprečevanje naleta prav sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu zagotovi resnično avtonomno vožnjo v počasnih kolonah oziroma zastojih. Vozniku ni treba početi ničesar, saj avto pri majhnih hitrostih pospešuje, zavira in tudi zavija sam. A takšni sistemi so lahko tudi nevarni, saj ob njih voznik hitro postane nepozoren; ob nenadni spremembi okoliščin in razmer tako voznik pogosto ne reagira tako hitro, kot bi moral. Avtomobilski izdelovalci bi zato morali vgraditi bolj vidna in slišna opozorila, ki bi voznika opozorila na spremembo oziroma nevarnost. Sistemi za preprečevanje zapustitve voznega pasu so pogosto tudi del še enega varnostnega sistema – sistema za pomoč pri menjavi voznih pasov. Ob dodanih tipalih, ki spremljajo dogajanje v mrtvih kotih avta, nam takšna varnostna funkcija s posegom v volanski mehanizem lahko prepreči, da bi zamenjali vozni pas, ko ta ni prost oziroma se po njem že pelje avto ali motocikel.