Sintetična goriva: alternativna pot do ogljične nevtralnosti?

Morda se zdi, da bo edina pot do okoljsko čiste mobilnosti električna, a avtomobilska industrija še ni povsem odpisala tehnologije motorjev z notranjim zgorevanjem. Poleg posameznih poskusov z gorivom na osnovi vodika nekaj avtomobilskih izdelovalcev stavi (tudi) na sintetična goriva, ki - brez odvisnosti od zalog fosilnih ogljikovodikov - lahko poganjajo motorje na notranje zgorevanje. Morebitne prednosti sintetičnih goriv so obetavne: uporabljajo jih lahko klasični motorji z notranjim zgorevanjem, oskrbovalna infrastruktura pa je že postavljena. So sintetična goriva lahko alternativa elektrifikaciji mobilnosti?

Sintetična goriva - goriva, ki jih ne pridobivamo iz fosilnih zalog, ampak ob pomoči kemičnih procesov iz elementov iz našega okolja, na primer vodika in ogljikovega dioksida - poznamo že dolgo časa: tehnologija pridobivanja sintetičnih goriv izvira iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko so kemiki razvili metodo pridobivanja ogljikovodikov (goriva) iz ogljikovega monoksida in vodika. Mimogrede, s tem procesom (imenovanim tudi Fischer–Tropschov postopek) je med drugo svetovno vojno nemška vojska - s segrevanjem premoga - pridobivala gorivo v deželah, kjer ni bilo zalog nafte, imeli pa so dovolj premoga.

Iz vode in ogljikovega dioksida

Danes sintetičnih goriv seveda ne pridobivajo iz premoga, temveč iz zemeljskega plina, biomase ali iz ogljikovega dioksida. Pri tem postopku z močnim segrevanjem teh snovi nastanejo molekule ogljikovega monoksida, ki se z molekulami vodika sprimejo v ogljikovodikove verige oziroma - gorivo.
Kot smo zapisali, je postopek znan - in uporabljan - že dolgo, a v času temeljite preobrazbe avtomobilske industrije je znova stopil v ospredje zanimanja. Kljub temu, da je električna mobilnost trenutno v središču avtomobilskega dogajanja, pa se po tehnični, gospodarski, politični ali ekološki plati še ni izkazala kot zmagovita in edina rešitev vseh naših okoljskih težav. Toliko kot privržencev ima elektrika tudi nasprotnikov, zato vsaka alternativa elektrifikaciji mobilnosti vzbuja veliko pozornosti. Dober primer tega iskrenja mobilnostnih konceptov je vodik, ki še kar noče izginiti iz sveta mobilnosti: nekaj avtomobilskih izdelovalcev še naprej - nekateri tudi vzporedno z elektriko - razvija vodikovo tehnologijo za pogon svojih avtomobilov. Tisti, ki ne verjamejo v vsemogočnost elektrike, v sintetičnih gorivih vidijo odlično alternativo, ki se zdi še obetavnejša od vodika: sintetično gorivo lahko uporabljajo vozila s klasičnimi motorji na notranje zgorevanje, oskrbovalna infrastruktura pa je že na svojem mestu: sedanji bencinski servisi lahko brez večjih prilagoditev točijo tudi sintetična goriva.

Porschejeva in Siemensova tovarna v Patagoniji

Nič čudnega torej, da javnost zastriže z ušesi, ko nemška velikana Porsche in Siemens zasadita lopato na zemljišču nove tovarne sintetičnih goriv v čilski Patagoniji. Pilotska tovarna za sintetična goriva bo v letu 2022 izdelala 130.000 litrov sintetičnega goriva, nato pa bodo zmogljivosti tovarne naraščale v dveh stopnjah: do leta 2024 bo iz tovarne prišlo 55 milijonov litrov, do leta 2026 pa že 550 milijonov litrov.
Poleg političnih in finančnih spodbud čilske vlade so se pri Porscheju in Siemensu za Patagonijo odločili tudi zaradi dobrih vetrnih razmer: vetrnice bodo namreč pridobivale čisto električno energijo za elektrolizo, s katero vodo razcepijo na vodik in kisik. Tega bodo v tovarni združili z ogljikovim dioksidom, ki ga bodo pridobivali iz ozračja. Nastali sintetični metanol služi kot osnova za celo vrsto goriv - od bencina in dizelskega goriva za pogon avtomobilskih motorjev do kerozina za potrebe letalstva in ladijskega prometa. Pilotno proizvodnjo sintetičnega goriva bodo v Patagoniji zagnali sredi prihodnjega leta.
Nemški izdelovalec športnih avtomobilov Porsche ima dovolj razlogov, da se je spustil v takšen energetski poskus; kot pravijo, sledijo cilju ogljične nevtralnosti, ki naj bi jo dosegli v letu 2030, a zaradi svoje tradicije in slovesa še ne mislijo opustiti svojih motorjev na notranje zgorevanje oziroma prepoznavnih - in glasnih - športnih avtomobilov. Pravijo, da je njihov ikonični model 911 idealen avto za uporabo sintetičnih goriv, a sintetična goriva naj bi poganjala tudi obsežno floto starejših porschejev: po cestah se namreč še vedno vozi 70 odstotkov vseh doslej izdelanih Porschejevih avtomobilov.

Majhna proizvodnja, velike potrebe

Sliši se preprosto in učinkovito, a sintetična goriva bodo le težko rešila vse naše ekološke zagate. Čeprav jih razvijajo tudi druga podjetja, bi sintetična goriva le težko rešila naše energetske mobilnostne potrebe. Samo v Združenih državah Amerike avtomobili letno porabijo 467 milijard litrov goriva, kar pomeni, da bi celotna polna proizvodnja Porschejeve tovarne zadostovala za manj kot 0,1 odstotka potreb zgolj ameriškega avtomobilskega trga.
Tudi če bi tovrstne tovarne čistega sintetičnega goriva začele rasti kot gobe po dežju, v resnici ne bi mogli pričakovati dovolj velike proizvodnje tega goriva pred letom 2050, ko pa že utegne biti prepozno.

Transport & Environment: sintetična goriva niso prava pot

Tudi za britansko okoljsko organizacijo Transport & Environment, ki pozorno gleda pod prste avtomobilski industriji, sintetična goriva niso prava pot v čistejšo prihodnost. V študiji o sintetičnih gorivih, ki so jo izdali letos aprila, so ugotovili, da vožnja avtomobila s klasičnim motorjem na sintetična goriva, pridobljena ob pomoči energije iz obnovljivih virov zahteva petkrat več energije kot vožnja električnega avtomobila. Celotni stroški uporabe in lastništva avtomobila, ki ga poganjajo sintetična goriva, naj bi bili za 43 odstotkov višji kot stroški pri električnem avtomobilu, višji pa naj bi bili tudi stroški za avtomobilske izdelovalce v primerjavi s stroški, ki bi jih ti imeli s prehodom na električna vozila.
Še več, pri organizaciji Transport & Environment trdijo, da tudi okoljska bilanca sintetičnih goriv ni dobra oziroma da je slabša od okoljske bilance električnih avtomobilov. Povprečen izpust CO2 (vključno z izdelavo) električnih avtov - če jih bo z energijo oskrbovalo električno omrežje EU v letu 2030 - bo za približno 40 odstotkov manjši kot izpust CO2 avtomobilov s pogonom na sintetično gorivo, ki ga bodo izdelovali ob pomoči istega električnega omrežja EU v letu 2030.

1,2 ali 4 evre? Cena za liter sintetičnega bencina

Govoriti o ceni litra sintetičnega bencina, ko je ta bolj ali manj šele v raziskovalni fazi, je seveda mnogo prezgodaj. Zagovorniki in podporniki te ideje - na primer nemški Bosch, ki tudi raziskuje sintetično gorivo - govorijo o 1,2 evra za liter sintetičnega goriva, medtem ko evropsko združenje eFuel Alliance, v katerem so podjetja kot so Mahle, ZF, ExxonMobil, Repsol in druga, govorijo o ceni med 1,38 in 2,24 evra za liter. Nekatere bolj realistične napovedi napovedujejo ceno med 3 do 4 evre na liter sintetičnega goriva.