Šola dobre vožnje: Nova pravila za več varnosti?

11. avgusta je začela veljati dolgo napovedovana in težko pričakovana novela zakona o pravilih cestnega prometa. S spremembami naj bi posodobili pravila cestnega prometa in jih prilagodili novim časom ter varnostnim razmeram na naših cestah. Dosedanji zakon o pravilih cestnega prometa je spremenjen v 33 členih, kar nekaj sprememb pa zahteva temeljitejšo predstavitev - pa tudi razmislek.

Novosti je torej veliko, zato bomo tokrat predstavili tiste, ki zadevajo vse udeležence v prometu.

Posebna prevozna sredstva in lahka motorna vozila

V kategorijo posebnih prevoznih sredstev spadajo invalidski vozički, prevozna sredstva ter pripomočki in priprave, ki jih poganja uporabnik z lastno močjo in omogočajo gibanje hitrejše od hoje pešcev (kotalke, rolke, rolerji, skiro, otroško in mono kolo) Vožnja s posebnimi prevoznimi sredstvi je opredeljena v 97. členu, kjer je po novem določeno, da lahko udeleženci posebna prevozna sredstva uporabljajo le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh. Pri vožnji s posebnimi prevoznimi sredstvi morajo uporabniki voziti s hitrostjo, s katero ne ogrožajo sebe ali drugih udeležencev v prometu.

V kategorijo lahkih motornih vozil spadajo invalidski vozički in vozila na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena ne presega hitrost 25 km/h in niso širša od 80 cm. Med ta vozila spadajo tudi električni skiroji, ki do uveljavitve zakona niso imeli tega statusa in uporabniki niso vedeli, kje in kako jih lahko uporabljajo.

Prvi spremembi jasno opredeljujeta, da vozila, ki so podprta z električnim/motornim pogonom, ne smejo več voziti po površinah, ki so namenjene pešcem. A na teh površinah lahko še vedno vozijo nekatera ostala posebna prevozna sredstva, ki pa jih morajo uporabniki voziti na način, da ne ogrožajo ostalih udeležencev v prometu.
Z lahkimi motornimi kolesi lahko odslej vozimo po kolesarski stezi, kolesarski poti ali kolesarskem pasu, kjer teh površin ni pa ob desnem robu vozišča, vendar samo na cesti, kjer je najvišja hitrost omejena na 50 km/h. V naseljih je vožnja prepovedana tam, kjer ni površin za kolesarje, hitrost pa je s prometnim znakom omejena na 70 km/h. Zunaj naselij je vožnja lahkih motornih vozil prepovedana. Upam, da je vsem jasno, da se prepoved navezuje tudi na avtocesto in hitro cesto.

Desno tudi ob rdeči luči

Druga zelo pomembna sprememba, ki bo vplivala na dogajanje na cestah, je vsekakor možnost zavijanja desno, ko na semaforju sveti rdeča luč. Vendar pozor: zavijanje desno pri rdeči luči je dovoljeno le v določenih križiščih, kjer je to označeno s prometnim znakom! Kako se to pravilo razlikuje od možnosti zavijanja levo pri svetlobnem znaku z zeleno puščico? Trenutno je signalizacija usklajena na način, da pri svetlobnem znaku zelene puščice levo ne zapeljemo na cesto, kjer bi vozniki zaradi zelene luči še vedno vozili. Torej so imeli vozniki (gledano levo iz smeri naše vožnje) na semaforju že rdečo luč. Prav tako je bil zaprt prehod za pešce in kolesarje, ki smo ga prečkali. Ta svetlobni znak je svetil le določen čas in nikoli ves čas rdeče luči na semaforju. Nova ureditev predvideva zavijanje desno ves čas, ko bo na centralnem semaforju gorela rdeča luč. Torej se bomo vključevali na cesto, kjer promet na podlagi svetlobnih znakov (zelena luč) poteka s hitrostjo, s katero je promet na cesti omejen. Pri tem moramo biti pazljivi, da ne izsiljujemo voznikov na cesti, na katero se vključujemo, prav tako pa moramo biti pozorni na pešce in kolesarje, ki bodo imeli v tem času prost prehod. Predvsem moramo biti pozorni na kolesarje, ki bodo enako kot avtomobili vozili v isti smeri, kjer pa je naš pogled vsaj delno oviran zaradi vozil na drugem prometnem pasu.

Kljub temu, da zakon dovoljuje in ne zapoveduje vožnje desno, kjer bo to mogoče, pa je zakonodajalec predvidel kazensko sankcijo ob neupoštevanju zakonskih določil. Menim, da je sankcija namenjena predvsem reševanju oziroma določitvi odgovornosti v primeru prometnih nesreč. V drugačnem smislu izrekanja sankcije za neupoštevanja določila zakona ne vidim. 

Zavijanje desno ob rdeči luči na semaforju pravzaprav ni novost. Taka rešitev je v slovenskih prometih predpisih že bila uveljavljena konec šestdesetih oziroma v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Milejše kazni za prehitre voznike

Zmanjšane globe za nekatere prekrške pri prekoračenju dovoljenih hitrosti so v javnosti dvignile precej prahu, a vsem tistim, ki skušamo voziti v skladu s cestnoprometnimi predpisi, to ne bo bistveno spremenilo načina vožnje. Žal pri hitrostih zakon ni odpravil anomalij, ki so bile že v prejšnjem zakonu in se navezujejo na vleko priklopnih vozil. Globe za voznike skupine vozil so ostale enake, kar pomeni, da pri vleki priklopnega vozila ni predvidena stranska sankcija kazenskih točk, kot jo poznamo pri izrekanju sankcij za prehitre voznike motornih vozil.

Ceste kot poligon za preskušanje avtonomnih vozil

Novela zakona v novem 27.a členu opredeljuje preizkušanje avtonomnih vozil, s čimer zakonodaja sledi evropskim direktivam na področju avtonomnih vozil. V zakonu so zapisani pogoji, ki bodo morali biti izpolnjeni za preizkušanje avtonomne vožnje in tudi pogoji za voznike, ki bodo lahko v takšnem vozilu med izvajanjem preizkusov.

Na električni skiro s čelado - a le mladoletni

Obveznost nošenja varnostne kolesarske čelade za mlajše od 18 let se je razširila tudi na lahka motorna vozila. Žal zakonodajalec ni naredil koraka naprej in obveznost nošenja čelade predpisal tudi za starejše od 18 let, kar svetujemo pri AMZS: poškodbe, ki jih lahko uporabnik tovrstnih prevoznih sredstev utrpi pri padcu, so zaradi neuporabe čelade lahko usodne.

Strožje nad telefoniranje

Zelo pereč problem v cestnem prometu predstavljajo motilci pozornosti, ki odvračajo pozornost. Med njimi je na prvem mestu mobilni telefon, ki ga med vožnjo še vedno na neustrezen način uporablja skoraj 80 odstotkov voznikov. Zakon je predvidel strožje kazni za voznike, ki se med vožnjo ne bodo vzdržali ravnanj, ki zmanjšujejo slušno ali vidno zaznavo. Ali se bo kot prekršek upoštevala le uporaba mobilnika ali bodo lahko policisti kaznovali tudi vse tiste, ki med vožnjo jedo ali berejo tiskano izdajo novic, bomo še videli. Vsekakor kazen, ki je predvidena in ni majhna, odraža zaskrbljenost nad preštevilčno uporabo motilcev med vožnjo in s tem nižjo stopnjo varnosti vseh udeležencev. Kazen za prekršek je iz 120 evrov zvišana na 250 evrov, poleg tega pa bodo kršiteljem izrečene tudi 3 kazenske točke.

V vednost: Mestni redarji lahko odslej kaznujejo voznike za vse prekrške

Več varnosti za kolesarje?

Med spremembami zakona je tudi način prehitevanja kolesarjev. Doslej je veljalo, da mora voznik motornega vozila kolesarja prehiteti s takšno bočno razdaljo, ki ne ogroža kolesarja. A ker imamo udeleženci v prometu različne predstave o tem, kakšna razdalja je nevarna, je v spremenjenem zakonu terminu “ustrezna bočna razdalja” dodana še opredelitev “ki ne sme biti manjša od metra in pol.” Če bomo odslej kolesarja prehiteli z manjšo bočno razdaljo, nas bo to stalo 80 evrov.

Navedene spremembe so v grobem tiste, ki bodo najbolj vplivale na dogajanje na cestah - s tem pa tudi na varnost. Vse spremembe niso najboljše ali zadostne, a o tem bomo pisali v eni od prihodnjih številk Motorevije. Ne glede na spremembe še vedno velja, da je zakon mrtva črka na papirju, če ga udeleženci ne bomo upoštevali in če ne bomo spremenili odnosa do prometa in soudeležencev ter našega ravnanja. Ne glede na vse sankcije in prepovedi, ki jih zakon predvideva, menim, da bomo višjo stopnjo varnosti v cestnem prometu dosegli le z višjo stopnjo vozniške in človeške kulture, ki pa ju ne predpisuje noben zakon …