Šola dobre vožnje: Videti in biti viden

Dobro videti in biti viden je eno od osnovnih načel varne vožnje - še zlasti v temnih zimskih mesecih, ko veliko časa na cesti prevozimo v temi in ob slabi vidljivosti. A dobra vidljivost iz našega avta še ne pomeni, da smo dobro vidni tudi drugim udeležencem v prometu: za našo vidnost poskrbimo s pravilno uporabo luči in svetlobnih teles.

Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da moramo med vožnjo ves čas uporabljati luči: tudi podnevi moramo imeti na avtomobilu prižgane dnevne ali zasenčene luči. Večina novejših avtomobilov (v zadnjih desetih letih) ima vgrajen samodejen vklop dnevnih luči, kar je vsekakor zelo koristno, saj nam prihrani razmišljanje o vklopu luči. Zaradi tega smo ves čas na varni strani zakona in seveda ves čas vidni.

Dnevne luči z napako

A pozor: vidni smo le s prednje strani, saj kot obvezne dnevne luči štejejo le luči na prednjem delu avtomobila, zadnje luči pa podnevi ne svetijo. Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami - če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje. Sicer dober namen zakonodajalca ima lahko v teh temačnih jesenskih in zimskih mesecih nasprotni učinek: ker se vozniki zanašamo na vselej prižgane dnevne luči, pogosto prepozno vklopimo zasenčene luči, ki avto osvetlijo tudi zadaj.

Zato velja upoštevati nasvet: ne glede na vselej prižgane dnevne luči velja v zimskih mesecih ob zagonu motorja ročno vklopiti zasenčene luči. Tudi če vozite najnovejši avto s sistemom samodejnega prižiganja zasenčenih luči, razmislite o ročnem vklopu luči. Tovrstni sistemi se namreč od avta do avta razlikujejo, le redki pa delujejo zares odzivno. Trd oreh običajno predstavljajo že predori; pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru, kar lahko pomeni tudi nekaj deset ali nekaj sto metrov vožnje v predoru z zadaj neosvetljenim avtom, ki seveda predstavlja precej večjo nevarnost za nalet kot osvetljen avto.

Skoraj noben takšen sistem kot slabšo vidljivost tudi ne zazna vodnega pršca izpod zadnjih koles, zaradi katerega v deževnem vremenu na vidimo obrisov avta pred nami.

Samodejni žarometi so vsekakor koristni, a večinoma delujejo premalo odzivno in imajo previsok prag prepoznavanja slabih svetlobnih razmer, da bi se nanje lahko popolnoma zanesli.

Najbolj enostaven in učinkovit način, da se izognemo vožnji "brez luči" je, da ob slabšem vremenu ali slabši dnevni svetlobi ne glede na vozilo sami fizično preklopimo stikalo v pozicijo zasenčenih (oziroma “kratkih”) luči: tako bodo tudi v predorih delovale vse luči na našem vozilu: tako žarometa kot zadnje pozicijske luči.

Dolge luči

Vožnja ponoči je psihično in fizično zahtevnejša od vožnje podnevi. Zakon dovoljuje, da ponoči cesto pred nami osvetljujemo tudi z dolgimi lučmi, ki pa jih moramo pravočasno zasenčiti, če nam nasproti prihaja drugo vozilo, pešci ali vlak, če vodi cesta ob železniški progi, če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da bi dolgi snop svetlobe motil voznika.
Zakaj je vožnja z dolgimi lučmi bolj varna in kaj vozniki s tem pridobimo? Kadar vozimo z dolgimi lučmi, vidimo dlje, kar nam ob primerni hitrosti zagotavlja, da se bomo na različne situacije v prometu lahko pripravili in ustrezno reagirali. Voznike z nasprotne strani, predvsem v predelih, kjer so ceste zavite in ne potekajo v dolgih ravninah, bomo prej opozorili na svojo prisotnost in se na srečevanje z vozilom ustrezno pripravili. Bistveno prej bomo tudi opazili neosvetljene predmete, ljudi ali živali ob cesti, ki lahko presenetijo voznika pri vožnji z le zasenčenimi lučmi.
Pravilna uporaba dolgih luči zahteva pozornega voznika, saj mora ob nasprotnem prometu dosledno izklapljati bleščeča snopa dolgih luči. Če to pozabi storiti, lahko s svojima žarometoma močno zaslepi voznika v nasproti vozečem avtu, kar lahko pripelje tudi do nesreče.
V novih avtomobilih se vse bolj uveljavljajo tudi “pametni” žarometi, ki ob pomoči svetlobnih tipal sami uravnavajo svetlobni snop - in tudi sami preklapljajo med zasenčenimi in dolgimi lučmi. Tehnično še bolj dognani žarometi uporabljajo matrično tehnologijo samodejnega izklapljanja ali senčenja delov svetlobnega snopa, ki preprečuje, da bi z dolgimi lučmi slepili druge udeležence v prometu. Ob nakupu novega avtomobila vsekakor izberite takšne žaromete.

Meglenke so le za meglo!

Vidnost ali opozarjanje nase v prometu je še zlasti pomembno, kadar je vidljivost zaradi vremenskih razmer zmanjšana. Zmanjšana vidljivost pomeni, da je vidna razdalja zaradi megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno hitrostjo. Ali je to že pogoj za uporabo meglenk? Ne: meglenke je dovoljeno vklopiti šele takrat, ko je vidljivost manjša od 50 metrov, pri čemer pa mora biti tudi naša največja hitrost le 50 km/h. Če boste zaradi svoje varnosti, predvsem pa zaradi boljšega občutka vklopili prednje meglenke, ko bo vidljivost nekoliko boljša oziroma se bo videlo dlje kot 50 metrov, to sicer ni priporočljivo, a s tem ne boste motili drugih udeležencev v prometu. Večji problem in motnjo v prometu predstavlja zadnja meglenka, ki sveti z višjo jakostjo rdeče barve in voznike, ki vozijo za nami, med vožnjo slepi oziroma moti. Še zlasti je to moteče, ko je vozišče mokro in povzroča dodaten odsev. Tudi zakon prepoveduje uporabo zadnje meglenke pri vožnji v koloni, saj je moteča za voznika, ki vozi za nami.

Kdaj torej izklopiti zadnjo meglenko? Odgovor je povsem preprost. Če smo zaradi megle in slabše vidljivosti na svojem vozilu vklopili meglenke, zadnjo izklopimo, ko za sabo vidimo snop luči vozila, ki vozi za nami. Če mi vidimo njegove luči, pomeni, da tudi on vidi naše rdeče pozicijske in uporaba zadnje meglenke ni več smiselna oziroma je za voznike, ki se nam približujejo od zadaj, moteča. Lahko pa se znajdemo tudi v situaciji, ko je vožnja najboljša le ob uporabi prednjih meglenk in pozicijskih luči – to velja na primer ob zelo gosti megli v nočnem času, ko je vidljivost le nekaj metrov. A s takimi voznimi razmerami se vozniki praviloma srečamo zelo poredko.

Luči je treba (o)čistiti!

Da bodo luči dovolj dobro opravile "svoje delo", ne zadostuje le njihov vklop. Vse se začne in konča s čistočo: še zlasti v zimskem obdobju se na avtomobilu nabere precej umazanije, ki prekrije tudi svetlobna telesa. Ob obisku bencinskega servisa oziroma točenju goriva si velja vzeti nekaj časa tudi za čiščenje vetrobranskega stekla in vseh avtomobilskih luči. Enako velja za vožnjo med sneženjem, ko sneg hitro prekrije žarometa in ostala svetlobna telesa - v takšnih razmerah se velja večkrat ustaviti in očistiti tako avtomobilska stekla kot tudi žarometa in ostale luči.

Le pravilno nastavljeni žarometi svetijo dobro

Najsodobnejši avtomobili z LED žarometi imajo vgrajen sistem za samodejno nastavitev višine svetlobnih snopov, pri starejših avtomobilih pa mora biti višina svetlobnega snopa pravilno nastavljena ročno. Če z zasenčenimi žarometi vseskozi slepite nasproti vozeče voznike, je to dober opomnik, da je treba zaviti v delavnico na pravilno nastavitev. V mehaničnih delavnicah imajo za pravilno nastavitev višine snopa žarometov - tako za zasenčene kot za dolge luči - ustrezno orodje oziroma napravo. Pri zasenčenih lučeh mora pravilno nastavljen svetlobni snop posvetiti od 50 do 100 metrov daleč na vozno površino pred avtom. Zasenčene luči imajo praviloma tudi neenakomerno obliko svetlobnega snopa - na desni strani je ta malce širši in mora osvetliti tudi okolico ceste, na levi strani pa je malce ožji in nižji, da ne slepi nasproti vozečih.

Žarometi starejših zasnov s halogenskimi žarnicami imajo poseben mehanizem z vijaki, ki omogoča natančno nastavitev svetlobnega snopa. Pri novejših ksenonskih ali LED žarometih je pravilna nastavitev mogoča le ob priklopu diagnostične naprave, prek katere strokovnjak nastavi pravilen začetni položaj svetlobnega snopa. Po popravilu ali zamenjavi svetilk sodobnih žarometov je nastavitev pravilnega položaja mogoča le z ustreznim računalnikom.