Šola dobre vožnje: Kolesarji so enakovredni udeleženci v prometu

Leta 2016 sprejet pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah je na novo opredelil nekatere cestne označbe - tudi kolesarske poti, steze in kolesarske pasove. Spremembe so bile nujne, jih pa vozniki motornih vozil še nismo v celoti osvojili - predvsem imamo težavo z novo prometno ureditvijo, ki na avtomobilsko vozišče riše kolesarske pasove in ki uvaja “prometni pas, namenjen mešanemu prometu.” Za kaj gre?

V novi dobi mobilnosti si avtomobilisti ceste vse pogosteje delimo s kolesarji in drugimi uporabniki “vozil mikromobilnosti”. Temeljitejša integracija kolesarjev v cestni promet je nujna in že dolgo ni več zgolj modna muha, a tem spremembam ne sledi prometna infrastruktura: ureditev, zmogljivosti in pretočnost sedanje prometne infrastrukture komaj še zadostujejo za varen in kolikor-toliko pretočen promet. Vse večje število kolesarjev na cestah v teoriji res pomeni vse manjše število motornih vozil (predvsem v mestnih središčih), kar lahko veliko prispeva k okolju prijaznejši mobilnosti, a v praksi mestna prometna gneča ni nič manjša, le kolesarjev je več - in s tem več konfliktov. Je težava v nejasnosti novih cestno-prometnih pravil in v slabi obveščenosti vseh udeležencev v prometu?

Kaj pravi zakon?

Kolesarji so dolžni voziti po kolesarskih površinah na ali ob vozišču. Če teh kolesarskih površin ni (razen na več-prometnih cestah, avtocestah in hitrih cestah ) pa po desnem smernem vozišču. Od roba cestišča se morajo voziti na takšni oddaljenosti, da promet poteka varno in nemoteno. Do sem je vse jasno in takšna ureditev velja že nekaj časa. Novosti, o katerih želim spregovoriti, pa se navezujejo predvsem na kolesarski pas, označen s kombinacijo prekinjene vzdolžne bele črte in polne črte na voznem pasu. Druga novost se s strokovno tujko imenuje “sharrow”, kar po naše pomeni prometni pas, namenjen mešanemu prometu.

Jasno narisan kolesarski pas - z nejasnimi pravili

Kako morajo voziti vozniki motornih vozil na cesti, kjer je ob desni strani označen prometni pas, ki je z voziščem ločen s prekinjeno vzdolžno belo oznako? Ali smo vozniki motornih vozil dolžni voziti med obema kolesarskima pasovoma in se ob srečevanju z nasproti vozečimi vozili umakniti na kolesarski pas - ali pa smo dolžni voziti z desnim delom vozila po kolesarski poti?

Mnenja stroke so različna. Izhajali bomo iz razlage ministrstva za infrastrukturo, ki je podalo mnenje, da morajo vozniki motornih vozil voziti ob kolesarskem pasu in na kolesarski pas - če s tem ne ogrožajo kolesarja - zapeljati le, ko jim nasproti pripelje vozilo in vozišče ni dovolj široko za srečevanje. Če bi bilo vse to jasno in nedvoumno razloženo voznikom, bi vozniki to tudi upoštevali in vozili pravilno ter varno. A uveljavitev novega pravila je bolj nejasna: vozniki si novo pravilo ob odsotnosti jasnih navodil razlagajo vsak po svoje in zato vsak po svoje tudi vozimo. Nekateri vozniki, ki vozijo po kolesarski poti, najbrž upoštevajo določila 2. odstavka 6. člena pravilnika o kolesarskih površinah, ki pravi: “Kolesarski pas na cestah v naselju, ki je od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno označbo, je poleg prometu iz prejšnjega odstavka (tukaj so mišljeni kolesarji) namenjen tudi prometu drugih vozil.”

Iz navedenega sledi, da moramo z motornim vozilom na vozišču, kjer je kolesarski pas od prometnega pasu ločen s prekinjeno vzdolžno označbo bele barve, voziti ob kolesarski poti in ne po njej. Na kolesarski pas se lahko razvrstimo, ko se srečujemo z nasproti vozečim vozilom.
Kaj je torej prav? Moramo vozniki avtomobilov voziti po sredini ceste - in se nasproti vozečim umikati na kolesarski pas ali moramo voziti po kolesarski stezi - in se kolesarjem umikati na sredino ceste?
Tudi v šolah vožnje smo si določila razlagali po svoje in nekateri učitelji smo žal svoje kandidate, do trenutka, ko smo dobili razlago, učili napačno. Vse to nam pove, kako pomembna je komunikacija odgovornih inštitucij do voznikov, ki velikokrat v “dobri veri”, da delamo dobro, ravnamo napačno. Vse tovrstne novosti bi morale biti jasno razložene javnosti - še preden je nova določba objavljena v zakonih ali pravilnikih.

Enakopravni - a vseeno podrejeni?

Kako moramo voziti, ko je na vozišču narisana označba, ki nas opozarja na soudeležbo kolesarjev oziroma na prometni pas, namenjen mešanemu prometu? Vozniki motornih vozil in kolesarji naj bi bili na tako označenih površinah enakovredni oziroma enakopravni. Če so kolesarji na običajnih cestah dolžni voziti ob desnem robu desnega smernega vozišča, namreč na takšnih površinah lahko vozijo po sredini ceste, kar v praksi pomeni, da lahko kolesarijo pred oziroma med motornimi vozili, pri čemer se jim ni treba umikati ob desni rob ceste. Prednosti takšne prometne ureditve je v tem, da ni treba označevati in določati dodatnih površin za kolesarje, saj si jih delijo z drugimi udeleženci v prometu - in so pri tem povsem enakovredni oziroma enakopravni. Med prednostmi takšne ureditve - uveljavljena je predvsem v kolesarsko osveščenih državah - je večja varnost v križiščih, saj vozniki motornih vozil kolesarjev nimajo v mrtvem kotu, ampak neposredno pred vozilom. Zelo pomembna pozitivna rešitev je tudi uveljavljanje sobivanja v območjih umirjenega prometa, kar je prometni cilj vseh modernih mest v Evropi.

Dokler vozniki motornih vozil ne bomo temeljiteje osvojili tega pravila - in tudi spremenili miselnosti o prevladi avtomobilov nad kolesarji - bo na takšnih prometnih območjih prihajalo do konfliktov. Počasni kolesarji, ki vijugajo po sredini ceste, so za marsikaterega voznika ovira - predvsem tam, kjer so vozišča ožja. Za voznike avtomobilov je zato pomembno, da se na tako označenih prometnih površinah prilagodimo novemu pravilu in strpno vozimo skupaj s kolesarji - pogosto precej počasneje, kot smo sicer vajeni. Takšnih površin ni veliko, postavljene pa so v okolja, kjer tudi sicer ne moremo voziti hitro - nekaj minut počasne vožnje nam zagotovo ne bo pokvarilo načrtov, zato vozimo strpno in počasi. Hupanje in vijuganje med kolesarji na takšnih območjih ni strpno, niti vljudno, pa še v nasprotju z zakonom je …

Zdrava pamet pred črkobralstvom

V prihodnosti bodo naše ceste še bolj polne kolesarjev, voznikov skirojev in ostalih prevoznih sredstev mikromobilnosti - in zagotovo bo nejasnosti še več. A če bomo upoštevali pravila - predvsem pa zakonitosti varnega prometa in zdravo pamet - bo mobilna prihodnost varna in učinkovita.
Čeprav prilagajamo prometna pravila novim oblikam mobilnosti, bodo kolesarji še nekaj časa poleg pešcev med najranljivejšimi udeleženci prometa. Naloga vseh nas je, da jih s svojo vožnjo ne ogrožamo, kljub temu, da včasih ne vozijo v skladu s pravili in zakoni. Ob tem velja spomniti na besede Roberta Sušnja, zunanjega strokovnega sodelavca Agencije za varnost v prometu in raziskovalca prometnih nesreč, ki je na enem od preventivnih dogodkov dejal: “Ko pride do prometne nesreče s smrtnim izidom, nihče najprej ne vpraša, kdo je kriv!”