Slovenski kmetje morajo s traktorji zaradi razdrobljenih površin pri obdelavi njiv, spravilu krme, žetvi, delu v nasadih in v gozdu od spomladi do jeseni precej kilometrov prevoziti tudi po cestah. Ob tem za seboj vlečejo težke prikolice ali nosijo široke in dolge zgrabljalnike, sejalnice, pluge. To lahko pripelje do nevarnih srečanj z ostalimi udeleženci v prometu. Pri tem velja opozorilo, da je traktor na cesti z vidika varnosti zelo ranljiv. Na kaj morajo biti pozorni traktoristi in kaj morajo ob srečanju s traktorjem upoštevati vozniki, motoristi in kolesarji?
Še pred začetkom večjih kmetijskih del smo se odpravili v AMZS center varne vožnje na Vranskem, kjer so tokrat za mlade prevzemnike kmetij prvič v Sloveniji pripravili program varne vožnje traktorja na asfaltu.
Traktorji vse hitrejši
AMZS inštruktor in avtor programa tečaja varne vožnje s traktorjem Andrej Rus poudarja, da sta se ob tehnološkem napredku traktorjev predvsem močno povečala hitrost in masa:
Na traktorjih se pri delu uporablja čedalje večje, težje in kompleksnejše priključke kmetijske mehanizacije, na cesti pa so traktorji vse hitrejši. Če je še ne tako dolgo nazaj traktor po cesti vozil z največjo hitrostjo med 24 in 27 km/h, danes večina novejših traktorjev presega hitrost 40 km/h, najhitrejši pa na cestah dosežejo tudi več kot 60 km/h. To pomeni, da je ob večji masi, dimenzijah in hitrosti tudi več tveganj za nesreče.
Drag traktor kot tricikel in še vedno brez ABS zavor ter sistema za nadzor stabilnosti
Ob tehnološkem napredku mehanizacije Rus izpostavlja, da večina osnovnih modelov traktorjev še vedno nima ABS zavornega sistema, zato so lahko zavorne poti na cesti daljše. “ABS zavore so vgrajene le v največje in najdražje traktorje, ki pa jih je na naših kmetijskih površinah in cestah zelo malo. Poleg tega se je treba zavedati, da je traktor na asfaltu po voznih lastnostih primerljiv s triciklom: toga zadnja gred, višje težišče in plavajoča prednja gred s sredinskim enotočkovnim vpetjem. To pomeni več nagibanja in nestabilnosti v ovinkih. Zato je precej zmotno razmišljanje, da se traktor lahko prevrne le na zahtevnih terenih, strmih travnikih in na vlakah v gozdu.
Poleg tega tudi traktoristi premalo pozornosti namenjajo tlaku v pnevmatikah in se ne zavedajo, da imajo klasične traktorske pnevmatike za delo na kmetijskih površinah precej slabši oprijem na asfaltu. Ena od največjih nevarnosti preži pri zaviranju na površinah z različnim oprijemom, kar se v praksi nemalokrat zgodi pri umikanju s ceste na bankino. Če pri zaviranju pogonski kolesi blokirata na različnih podlagah - eno na peščeni bankini in drugo na asfaltu - se traktor lahko hitro prevrne.
Traktor pri zaviranju v sili postane nevodljiv
Zelo pomembno je, da se voznik traktorja zaveda okrnjenih voznih lastnosti na asfaltu. Pri vožnji po cesti je zato vedno treba skleniti zavorne stopalke. Zaviranje z ločenim blokiranjem koles, ki pomaga pri manevriranju traktorja na gozdnih vlakah ali na polju, na cesti pomeni veliko nevarnost. Andrej Rus svetuje:
Ob zaviranju v sili mora traktorist vedno zavirati z vso močjo in zavorna moč mora biti enakomerno porazdeljena na obe pogonski kolesi. Ključno ranljivost traktorja pri zaviranju z blokiranimi kolesi predstavlja dejstvo, da takrat traktor postane nevodljiv. Vsi udeleženci v prometu morajo vedeti, da traktor z blokiranimi kolesi ne more učinkovito obvoziti ovire ali se izogniti pešcu, kolesarju, motoristu … Brez ABS sistema ni mogoče hkrati zavirati in zavijati, kot to lahko naredi voznik v avtomobilu. Pri večjih transportih traktorji lahko vlečejo tudi tovornjaške dvo- ali troosne prikolice, ki imajo možnost priklopa za ABS zavore. Te pa delujejo le, če ima tak modul oziroma ABS zavore tudi traktor.
Še bolj pa traktor v primerjavi z avtomobilom ali tovornjakom zaostaja z varnostnimi sistemi namenjenih vožnji v prometu. Tudi največji in najdražji izdelovalci, pri katerih cena za kilovat moči traktorja močno presega 1000 evrov, v serijski opremi še ne ponujajo razmeroma poceni sistema za nadzor stabilnosti traktorja ali pa sistema proti prevračanju. Na drugi strani pa tak traktor po velikem polju lahko pšenico na centimetre natančno seje samodejno s satelitskim vodenjem. Tehnični paradoks brez primere.
Nevarna srečanja: pozor plug na cesti!
Največje napake traktoristi po besedah AMZS inštruktorja delajo pri vključevanju na ceste, velika težava pa naj bi bila vožnja v krožiščih:
Traktorji s preveliko hitrostjo vstopajo v krožišča. Nepravilno naložen tovor na prikolici v takem primeru lahko “zalomi” traktor. Vse večji in predvsem vedno širši priključki so premalo označeni z odbojnimi tablami in slabo osvetljeni. Velja izpostaviti še prevoz dolgih večbrazdnih plugov. Tak plug za traktorjem dobesedno zapre pot nasproti vozečim na sosednjem voznem pasu pri zavijanju v križišču ali pri ostrem zavijanju s ceste na kolovoz oziroma obdelovalno površino.
Na cestah ob obdelovalnih površinah je zlasti v sezonskih mesecih zato treba prilagoditi hitrost in dovolj natančno oceniti prostor za varno srečanje. Večji traktorji lahko za seboj vlečejo tudi dve prikolici ali daljši sklop priključkov. Vozniki ostalih vozil pri prehitevanju vse hitrejših in daljših kmetijskih kompozicij ne smejo podcenjevati prostora in časa, ki ga zahteva varno prehitevanje. Posebno previdni morajo biti motoristi, ko prehitevajo traktor, ki ima priključke za pridelavo krme. Pri širokih travniških zgrabljalnikih motorist zlasti v mraku težje opazi štrleče dele in nesreča je lahko zelo huda. Traktorist mora poskrbeti za ustrezno razsvetljavo in dodatno označitev nevarnih delov priključka. Traktoristi pa morajo biti posebej pozorni pri prehitevanju kolesarjev, da jih ne poškodujejo s širokimi priključki oziroma da pri prehitevanju pustijo dovolj prostora.
Varnostni pas tudi za volanom traktorja
Pri izbiri novega traktorja AMZS inštruktor varne vožnje Andrej Rus kmetom oziroma traktoristom svetuje, naj bodo z vidika varnosti v cestnem prometu pozorni na preglednost kabine, površino vzvratnih ogledal, kakovost svetlobnih teles in varnostne opreme: “Sodoben traktor mora imeti vsaj dvotočkovni varnostni pas tudi na morebitnem pomožnem sedežu. Uporaba slednjega je tako kot v avtu obvezna. Pri zaviranju v sili ga ni dovolj močnega traktorista, ki bi se na sedežu pri hitrosti večji od 7 km/h zadržal ob pomoči svojih mišic. Zelo pomembne so pri izbiri traktorja tudi zavore, ki naj bodo tudi na prednjih kolesih in jih traktorist hitro vklopi prek elektromagnetnega stikala.”
AMZS priporočila za traktoriste in voznike ob srečanju s kmetijsko mehanizacijo
traktor naj bo vzdrževan in opremljen z ustreznimi svetlobnimi telesi |
pri cestnem transportu je treba prilagodit tlak v pnevmatikah |
pri vožnji po cesti morata biti sklenjeni stopalki za zavoro |
vsi štrleči deli priključkov naj bodo dodatno označeni |
traktorist naj dosledno uporablja varnostni pas |
hitrost vožnje traktorja je treba prilagoditi in upoštevati učinek nevzmetenih mas ter različnega vpliva priključkov na težišče traktorja |
vozniki avtomobilov naj dobro ocenijo prostor ob srečanju z kmetijsko mehanizacijo |
prehitevanje vse hitrejših traktorjev zahteva več prostora in traja dlje |
Cesta mora biti počiščena
Pri večjih sezonskih delih, pri oranju in spravilu krme traktorji na ceste nanesejo veliko umazanije. Zakon določa, da je treba vozno površino za seboj počistiti. Blatna cesta je lahko velika nevarnost za vse ostale udeležence v prometu. Andrej Rus tudi priporoča, da kmetje po zgledu gozdarjev ali pa večjih hmeljarjev v Savinjski dolini voznike opozorijo, da na določenem odseku potekajo sezonska kmetijska dela:
“Vsekakor bi bilo zelo dobrodošlo, da bi ob večjih obdelovalnih površinah ali travnikih kmetje ob večjih delih na izpostavljene odseke cest namestili opozorilne znake, na primer trikotnik z napisom pozor košnja!”
Foto: s traktorjem je pred sezono pametno zaviti tudi v AMZS center varne vožnje na Vranskem