Mladi in mobilni? Je vozniški izpit še pojem svobode?

Opravljen vozniški izpit je za mladostnike vselej predstavljal izpit zrelosti, predvsem pa pomembno stopnico na poti v svobodo odraslih; z izpitom v žepu smo takrat od staršev in avtobusov odvisni mladi postali samostojni, neodvisni in mobilni - še zlasti, če smo nekako prišli do svojega avta. Je danes še vedno tako?

Naš bralec nas je opozoril na zanimiv pojav, ki ga v zadnjih letih beležijo v Nemčiji in sosednji Avstriji, že precej pred tem pa tudi na Japonskem in v ZDA: zanimanje za pridobitev vozniškega izpita pri mladostnikih upada.

V Nemčiji je na primer v letu 2012 vozniški izpit pridobilo 4,6 milijona mladih v starosti med 18. in 24. letom starosti - le pet let pozneje (v letu 2017) jih je bilo po podatkih nemškega avtomobilskega kluba ADAC že 10 odstotkov oziroma skoraj pol milijona manj. Če pogledamo še dlje nazaj, je padec zanimanja za pridobivanje vozniškega izpita še bolj očiten; v primerjavi z letom 2001 je vozniški izpit v letu 2017 v Nemčiji pridobilo kar 30 odstotkov manj mladih. Si ne želijo več svobode in samostojnosti, ki jo zagotavlja avto?

Vaše mnenje?

Druge možnosti, druge prioritete

Podrobnejši pogled v statistične podatke odkrije, da je padec zanimanja za vozniški izpit najbolj očiten pri najmlajših mladostnikih (od 18. do 21. leta starosti) in pri tistih, ki živijo v večjih mestih. Slednji podatek najbolj logično pojasni upad zanimanja za avtomobile pri mladih: v večjih mestih, kjer je javni promet najbolje urejen, parkiranje lastnega avtomobila pa zaradi stroškov in izgube časa drago, je najlažje ostati mobilen brez lastnega prevoznega sredstva, kar mladi s pridom - in iznajdljivostjo - izkoriščajo. Pri tem jih spodbuja digitalna oziroma informacijska revolucija, ki omogoča nenehen in natančen dostop do informacij o javnem prevozu: ustrezna aplikacija na pametnem mobilniku zna v hipu ponuditi optimalno pot od točke A do točke B, rezervirati sedež, kupiti karto ali poklicati taksi. Ker so mladi skoraj že zraščeni s svojimi pametnimi mobilniki, jim ni težko najti poti do svojih ciljev. Takšna digitalna mobilnost je zagotovo tudi cenejša od avtomobilske; zakaj bi se - zlasti v večjih urbanih središčih - ukvarjali s težavami avtomobilskega lastništva, če na svoj cilj lahko pridejo ceneje in (skoraj) enako hitro tudi z Uberjevim avtom, avtobusom, vlakom ali podzemno železnico?

Če k temu dodamo še spremembo življenjskih prioritet, ki jih lahko opazujemo pri mladih, upad zanimanja za vozniški izpit in svoj avto ni presenetljiv: danes mladi pač raje kot za vozniški izpit (ali avto) varčujejo za nov pametni mobilnik, obisk glasbenega festivala ali potovanje z nahrbtnikom po Južni Ameriki.

Razdrobljena Slovenija

V Sloveniji pa je vse skupaj vendarle precej drugače: število tistih, ki se vsako leto prijavijo na izpitno vožnjo, raste iz leta v leto. Po podatkih Agencije za varnost prometa je leta 2015 vozniški izpit opravljalo 35.050 kandidatov, v lanskem letu pa že 39.634, kar je več kot 12-odstotno povečanje. Koliko od teh je mladih, se iz podatkov AVP ne vidi, a povečevanje zanimanja za opravljanje vozniškega izpita so nam potrdili tudi v AMZS Šoli vožnje, ki ima polne učilnice in tudi polne šolske avtomobile.

Nedvomno moramo med glavne razloge za željo mladih Slovencev po vozniškem izpitu in avtomobilu šteti geografske značilnosti Slovenije, ki ima le malo večjih urbanih središč, pa zato toliko več razdrobljenih naselij; mladi morajo za svojo osebno mobilnost poskrbeti sami, saj z javnimi prevoznimi sredstvi ne pridejo daleč - predvsem pa ne dovolj hitro. Tudi naša večja mestna središča, kot so Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje ali Koper seveda niso dovolj velika, da bi zadovoljila vse potrebe, želje in hrepenenja mladih po odkrivanju sveta; če želijo videti še kaj več, morajo tja odpotovati, kar je v Sloveniji daleč najlažje z - avtom.

Vse težje do izpita?

Pogled v statistične podatke Agencije za varnost prometa pa je ob povečanju zanimanja za vozniški izpit odkril še eno zanimivost: uspešnost opravljanja praktičnega dela vozniškega izpita, torej izpitne vožnje, vsako leto pada. Natančni podatki se vidijo iz objavljenega grafa: če je leta 2015 prvo izpitno vožnjo uspešno opravilo 54,1 odstotka kandidatov, jo je v lanskem letu le še 50,45 odstotka kandidatov. So mladi, ki sestavljajo večino kandidatov za vozniški izpit, iz leta v leto slabši učenci? So izpitne vožnje težje? So izpitni ocenjevalci vsako leto bolj zahtevni?

Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri Manuelu Pungertniku, vodji AMZS Šole vožnje, ki ima neposreden stik z mladimi in tudi veliko izkušenj z izpitnimi vožnjami. Manuel pravi:

Izpitne vožnje so nedvomno postale bolj zahtevne, kar je eden od razlogov za več neuspešnih poskusov. Spreminja oziroma posodablja se tudi infrastruktura, kar za kandidate predstavlja dodaten izziv in tudi težavo, močno pa se je povečala tudi gostota prometa na cestah. To na primer pomeni, da kandidati za pridobitev ustreznih vozniških navad in samozavesti rabijo več ur vožnje kot v preteklosti. Žal si mladi pogosto zadajo preveč ambiciozen cilj in pričakujejo, da bodo za izpit zreli z manjšim številom ur vožnje, kot so v resnici sposobni. 

Tudi v AMZS Šoli vožnje pa zaznavajo vpliv digitalne revolucije.

“Opažamo, da mladi včasih težko preklopijo iz digitalnega v resnični svet. Eden od takšnih primerov je na primer vzvratna vožnja ob pomoči zunanjih ogledal, ki smo jo včasih dokaj hitro osvojili vsi kandidati. Danes se zdi, kot da mladi ne bi znali več gledati okoli sebe. Preveč se zanašajo na digitalne zaslone in premalo na svoje občutke,” pove Manuel Pungertnik.