Elektrika 2.0

Prvi val električnih avtomobilov je v veliki meri pljusknil mimo Slovenije. Po slovenskih cestah se po naših ocenah trenutno vozi približno 300 električnih avtov, od tega so skoraj vsi v lasti različnih podjetij in ne fizičnih oseb. Bo drugi val električnih avtomobilov uspešnejši? V naslednjih nekaj letih bodo namreč na ceste zapeljali električni avti z bistveno daljšim dosegom …

Prav doseg z enim polnjenjem velja za enega od največjih – in zaenkrat še negativnih – dejavnikov pri odločanju za električni avto. Sto kilometrov, kolikor v povprečju in v realnem prometu zmorejo danes električni avtomobili, je za današnji življenjski stil večine voznikov pač premalo; morda je 100 kilometrov za pot v službo in nazaj domov dovolj, zatakne pa se lahko že pri načrtih za konec tedna. A kakšen doseg bi bil dovolj za povprečnega voznika? Mnenja so različna, a še največ se jih strinja, da bi že 300 kilometrov dosega omogočalo precej več brezksrbne mobilnosti in precej manj odrekanja ter kompromisov. Je 300 (realnih) kilometrov dosega torej tista magična meja, ki bi omogočila razcvet električnih avtomobilov?

Odločnega odgovora na to vprašanje ne more dati nihče, a oktobrski pariški avtomobilski salon je potrdil tezo o prelomnih 300 kilometrih. Nekaj avtomobilskih izdelovalcev je predstavilo električne avtomobile, pri katerih je poudarek prav na podaljšanem dosegu – 300, 400 ali celo več (realnih) kilometrov. Vseh še ne bomo mogli tako kmalu kupiti, nekaj teh pa vendarle. Poglejmo najpomembnejše električne novosti.

Renault zoe – uveljavljen avto z zmogljivejšimi akumulatorji

Na Renaultovem razstavnem prostoru na pariškem avtomobilskem salonu je res največ občudovanja požel futuristični prototip trezor, a pravi ljubitelji električnih avtomobilov so se bolj razveselili dejstva, da je njihov zoe, električni malček, ki jih je veliko tudi pri nas, dobil nov sklop zmogljivejših akumulatorjev. LG Chem, južnokorejski kemijski gigant, ki za Renault izdeluje sklope litij-ionskih akumulatorjev, je namreč predstavil nove akumulatorje z močno povečano energijsko gostoto. Nov sklop akumulatorjev za zoe ima enake mere in skoraj enako maso kot dosedanji 22 kWh akumulatorji, zmogljivost pa je skoraj podvojena – namesto 22 kWh sklop akumulatorjev zdaj zmore 41 kWh. Ob hkratni posodobitvi hlajenja in kontrolne elektronike tako zoe z enim polnjenjem lahko prevozi bistveno več kilometrov kot doslej – 400 kilometrov po NEDC merilnem ciklu oziroma 300 realnih kilometrov. Zoe z zmogljivejšimi akumulatorji je – ob različici s šibkejšimi akumulatorji – že naprodaj tudi pri nas: zoe Z.E.40, kot se različica imenuje, stane najmanj 31.990 evrov (zoe Z.E.40 life), če kupec sklop akumulatorjev kupi. Če ga zgolj najame (za mesečno najemnino od 69 do 119 evrov), zoe Z.E40 stane najmanj 23.490 evrov (k temu je potem treba prišteti še mesečni strošek najema akumulatorjev). Tako kot zoe z 22 kWh akumulatorji je zoe s podaljšanim dosegom na voljo tudi v različici z vgrajenim hitrim polnilnikom akumulatorjev – ta različica je 700 evrov dražja od običajne.

Opel ampera E – pomladni električar s 380 kilometri dosega

Malce dlje kot na renaulta zoe bo treba počakati na Oplovo ampero E, prikupno enoprostorno kombilimuzino, ki v dolžino meri 417 cm in ima 2,6-metrsko medosno razdaljo ter več kot dovolj prostora za povprečno družino. Spomladi, ko bo ampera E na voljo na večini evropskih trgov – tudi na slovenskem –, bo kupce skušala prepričati z odličnimi zmogljivostmi in 380-kilometrskim (realnim) dosegom z enim polnjenjem. Njen sklop litij-ionskih akumulatorjev (dobavitelja LG Chem) ima namreč zmogljivost 60 kWh, napaja pa električni motor z močjo 150 kW (204 KM) in navorom 360 Nm. Moči je dovolj, da ampera E do 100 km/h pospeši v 7 sekundah, pospeševanje pa se ustavi pri 150 km/h, kolikor je največja hitrost avtomobila.

Pri Oplu poudarjajo, da ampera E ni maloserijski električni prototip, pač pa pravi družinski avto s prostorno notranjostjo, 381-litrskim prtljažnikom in uporabnostjo (ter varnostjo) družinskega avtomobila. Njen tržni uspeh (tudi v Sloveniji) bo seveda v marsičem odvisen od cene, o tej pa pri Oplu (še) nočejo govoriti. A če vemo, da chevrolet bolt, ameriška različica ampere E, v ZDA stane 30.000 dolarjev, lahko predvidevamo, da bo evropska cena ampere E na ravni ostalih primerljivih električnih avtomobilov – torej približno 34.000 evrov.

Smart – druga generacija dvosedežnika in električni štirisedežnik iz Novega mesta

Kar nekaj dvosedežnih električnih smartov fortwo ED lahko vidimo tudi na naših cestah, a še v stari obliki; Smart je v Parizu predstavil nove različice električnih smartov, med katerimi je prvič tudi štirisedežni forfour, ki ga v bencinski različici že nekaj časa izdelujejo tudi v Revozovi tovarni v Novem mestu. Pravzaprav bodo električni smarti kmalu na voljo v vseh karoserijskih različicah – dvosedežni, štirisedežni in dvosedežni s platneno streho. Štirisedežno bodo izdelovali Novomeščani, vse različice pa imajo enak pogonski sklop: električni motor s 60 kW in sklop akumulatorjev s 17,6 kWh. Ta električnim smartom zagotavlja realni doseg do 150 km (enako kot doslej), so pa izboljšali sistem polnjenja, ki zdaj omogoča za 40 odstotkov krajše čase polnjenja – tako na zmogljivejših hitrih polnilnicah kot na domači vtičnici.

VW ID – ljudski električni volkswagen prihodnosti

Volkswagen je v Parizu predstavil – po njihovih besedah – nov avtomobilski mejnik, ki naj bi spremenil avtomobilski svet podobno kot pred njim hrošč in golf. Prototip ID je električni avto, postavljen na novo prilagodljivo električno platformo MEB, ki bo v prihodnje osnova številnih različic električnih volkswagnov. Prototip ID je na primer kombilimuzina velikosti VW pola, a s prostornostjo passata, ki naj bi stala toliko kot dobro opremljen dizelski golf. Smela napoved, ki pa ima lepotno napako: avto bo v prodaji šele leta 2020. Če Volkswagnov električni preboj primerjamo z Renaultovim ali Oplovim, lahko rečemo, da VW zamuja. A hkrati ne gre prezreti vpliva afere z dizelskimi izpusti; ta je VW potisnila v električno ofenzivo, ki pa očitno potrebuje svoj čas.

A ID je vendarle poseben avto, zasnovan povsem na novo. Če sta sedanja električna volkswagna up in golf zgolj električni različici klasičnih avtomobilov, je ID povsem nov avto, ki nima nič skupnega s sedanjimi volkswagni. Njegova platforma ima obliko rolke oziroma skejt deske, kolesa so pomaknjena na skrajna konca 410-centimetrske karoserije, medosna razdalja 275 cm sprosti veliko prostora za potnike. Električni motor zmore 125 kW, sklop litij-ionskih akumulatorjev pa omogoča doseg več kot 400 (realnih) kilometrov. Na hitri polnilnici bo lahko voznik napolnil akumulatorje v pol ure. VW ID bo do 100 km/h pospešil v 8 sekundah in dosegel največjo hitrost 160 km/h. So to tehnični podatki “ljudskega” električnega avtomobila za povprečnega voznika? Pri Volkswagnu napovedujejo, da bodo do leta 2025 prodali milijon električnih avtomobilov, narejenih na novi platformi.

Mercedes EQ – novi razred električne prihodnosti

Do konca tega desetletja (torej do leta 2020) bo ob znanih razredih A, B, C, E, S in ostalih različicah pri Mercedesu nared tudi razred EQ (okrajšava za Electric Intelligence), nova serija povsem električnih mercedesov z novo razvito električno modularno platformo. Prototip, ki so ga pri Mercedesu predstavili v Parizu, ima sicer obrise in velikost cestnega terenca GLC, a pod elegantno karoserijo se skriva povsem nova modularna platforma, na kateri bodo v prihodnje postavljeni številni električni mercedesi – od družinskih kombilimuzin do poslovnih limuzin, vseh skupaj naj bi bilo 10. V Parizu predstavljen prototip poganjata dva električna motorja s skupno močjo prek 295 kW – napaja ju sklop litij-ionskih akumulatorjev z zmogljivostjo več kot 70 kWh. Moči je dovolj za pospešek do 100 km/h v manj kot 5 sekundah, doseg naj bi bil več kot 400 km. Pri Mercedesu razvijajo tudi zmogljivejše sisteme polnjenja, ki naj bi akumulatorje napolnili v manj kot 30 minutah. A pred letom 2019, ko naj bi na ceste zapeljala prva različica razred EQ, ne bodo znani podrobnejši podatki.

Nič več zastonj?

Renault zoe, ki že zmore 300 kilometrov vožnje z enim polnjenjem akumulatorjev, je eden prvih avtomobilov, ki bi bil za marsikoga lahko povsem uporaben avto za vsakdan. V Sloveniji je na voljo več kot 250 polnilnic električne energije, na katerih lahko uporabniki polnijo svoje avtomobile; veliko od teh polnilnic je postavljenih v mestih, pred različnimi podjetji in tudi pred številnimi trgovskimi centri. A 26 hitrih polnilnic večjih moči (do 50 kW) je strateško postavljenih ob avtocestnem križu. Postavil jih je SODO (sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo), upravlja pa jih Petrol (na njihovih avtocestnih bencinskih servisih stoji največ zmogljivih polnilnic). Prav te zmogljive polnilnice so letos pred poletjem razburile uporabnike električnih avtomobilov. SODO in Petrol sta namreč izdala cenik polnjenja na hitrih polnilnicah, pri katerem uporabniku zaračunajo elektriko glede na čas polnjenja, ne pa glede na pretočeno električno energijo. Po novem ceniku je cena minute polnjenja na hitri polnilnici 35 centov, člani Petrol kluba pa morajo odšteti 29 centov na minuto polnjenja. Če uporabnik sklene naročniško pogodbo s Petrolom, za polnjenje plača 16 centov, a mora vsak mesec odšteti tudi 14,9 evra za naročnino.

Ob takšnih cenah vožnja na elektriko ni več poceni: če akumulatorje našega električnega avtomobila napolnimo v približno 20 minutah, bo treba ob polni ceni za to odšteti 7 evrov, kar bi zadostovalo za 100 km vožnje. To pa je že blizu cene za 100 kilometrov vožnje z avtom z varčnim dizelskim motorjem. A te cene veljajo le za hitre polnilnice – na večini ostalih, recimo mestnih polnilnicah, še vedno lahko polnimo zastonj, a za to porabimo bistveno več časa.

Električni avto namesto avtobusa

Javno podjetje Ljubljanski potniški promet uvaja novo storitev eurban – prevoz potnikov z električnimi osebnimi avtomobili. LPP bo prevoze opravljal z 20 električnimi VW golfi, potniki pa bodo lahko izbirali med dvema vrstama prevozov. Na nekaterih vnaprej določenih progah, kjer je potnikov malo, bodo električni golfi nadomestili avtobuse; električni golfi bodo vozili po voznem redu, potniki pa jih bodo morali vseeno poklicati po telefonu. Takšna vožnja bo potnika stala le 1,2 evra – toliko torej, kot stane vožnja z mestnim avtobusom. Avto bo vozil po trasi določene proge, potnike pa bo odložil na postaji, s katere bodo lahko stopili na avtobus.

Druga vrsta prevozov je bolj podobna taksi službi. Potniki bodo lahko poklicali električnega golfa in se z njim odpeljali na želeni cilj – a le znotraj Mestne občine Ljubljana. Cena takšne vožnje bo enotna – 7,2 evra podnevi in 10,8 evra ponoči. Pri LPP načrtujejo tudi podaljšanje prog zunaj mestne občine, na primer do letališča na Brniku.

Letos več kot 100 novih električnih avtov v Sloveniji

Do konca septembra je bilo v Sloveniji prodanih (in registriranih) 96 električnih osebnih avtomobilov. Če k tem prištejemo še 10 dostavnikov renault kangoo EV, se številka ustavi pri 106 električnih avtomobilih.

Največ električnih avtomobilov je prodal BMW – letos so prodali 28 povsem električnih i3 (ob tem še 8 i3 z bencinskim podaljševalnikom dosega). Na drugem mestu je Volkswagen z 21 prodanimi električnimi golfi – a 20 od teh je šlo v roke ljubljanskega prevoznika LPP, ki bo z električnimi golfi dopolnil svojo floto ljubljanskih avtobusov. Uspešen je bil tudi Renault, ki je prodal 14 avtomobilov zoe in 10 dostavnih električnih kangoojev – od teh je šlo pet avtomobilov zoe v roke fizičnih oseb. Letos je bilo pri nas prodanih tudi 13 nissanov leafov, ki pa so v Sloveniji prišli mimo uradnega uvoznika za nissane, podjetja Renault Nissan Slovenija. Letos je bilo registriranih tudi 9 novih vozil tesla, 5 električnih smartov fortwo, trije citroeni c-zero (prav tako mimo uvoznika C Automobil Import), dve električni kii soul in en električni VW up. Skupaj torej 106 vozil, oziroma 96 osebnih avtomobilov – a veliko večino teh so kupila podjetja in druge organizacije, v roke fizičnih oseb je šlo le malo električnih avtomobilov.

400 do 500 kilometrov dosega, 15 minut za polnjenje: električni audiji bodo morali znati več

Poznamo načrte Volkswagna, Renaulta in Opla, a prestižne avtomobilske znamke bodo morale svojim kupcem ponuditi več – in jim več tudi zaračunati. Dr. Matjaž Korman, slovenski znanstvenik, ki pri Audiju vodi oddelek za razvoj prototipov in oddelek za določanje lastnosti ter funkcij v razvoju serijskih avtomobilov, nam je to potrdil. Matjaž Korman se je v Ljubljani mudil v sklopu konference podjetja Hewlett Packard, kjer je obiskovalcem predaval o razvojnih korakih in novih tehnologijah Audija.

Tudi pri Audiju se velik del razvoja vrti okoli električnih pogonov. Matjaž Korman s svojo ekipo že zdaj razvija električne audije, ki bodo na ceste prihajali od leta 2018 naprej. Prvi bo električni športni terenec Q6 e-tron quattro, ki bo podoben prototipu Audi e-tron quattro concept. Električni Q6 bo imel tri električne motorje, pogon na obe osi (električni quattro), sklop akumulatorjev, ki bo omogočal 500-kilometrski doseg in športne zmogljivosti. Po Q6 bosta do leta 2020 na ceste zapeljala še dva povsem električna audija – manjša kombilimuzina, postavljena na Volkswagnovo novo električno modularno platformo, ob njej pa tudi večja športna limuzina najvišjega razreda.

Z električnim pogonom bodo pri Audiju opremili tudi uveljavljene avtomobile. Tako bo električno različico dobila na primer prihodnja generacija audija A4, pa tudi večina drugih Audijevih modelov. Do leta 2025 bo v Audijevi paleti modelov tretjina avtomobilov na električni pogon, kar v številkah pomeni najmanj 700.000 avtomobilov.

Za tržni uspeh električnih audijev bo po mnenju Matjaža Kormana treba zasnovati avtomobile z dosegom od 400 do 500 kilometrov, pomembna prelomnica pri odločanju za električne avtomobile pa bo tudi čas polnjenja akumulatorjev – sprejemljiv čas polnjenja naj bi bil za večino kupcev 15 minut.