#Nasvet: Brezhibne luči in žarometi za brezskrbne temne zimske mesece

Dobro videti in biti viden je eno od osnovnih načel varne vožnje - za vse udeležence v prometu. Še zlasti to velja v temnih zimskih mesecih, ko veliko časa na cesti prevozimo v temi in ob slabi vidljivosti. Delujoče in učinkovite luči so zato pozimi eden od najpomembnejših vozniških pripomočkov. Kako poskrbimo zanje?

Kako sami preverimo delovanje svetlobnih teles?

V zgodnejših časih avtomobilizma je veljalo, da je treba pred začetkom vožnje narediti “en krog” okoli avta in pogledati, če je vse na svojem mestu. Danes “na pogled” precej težje odkrijemo napake, a ne škodi, če vsake toliko časa vseeno pregledamo stanje našega avta. Pogled na pnevmatike zagotovo lahko odkrije, če globina profila še zagotavlja varno vožnjo, prav tako pa lahko s pogledom hitro ugotovimo, če nam dnevne luči ali utripalke še delujejo.
Tudi delovanje zavornih luči lahko preverimo sami; vzvratno se zapeljemo do svetlega zidu, pritisnemo na zavorni pedal in opazujemo odsev rdečih luči na zidu za avtom.

Tudi zasnečene in dolge luči lahko preverimo na svetlem zidu, le avto moramo obrniti tako, da bo v zid gledal s prednjim delom. Če bo razdalja do zidu dovolj velika (nekaj metrov), lahko v odsevu preverimo ne le, če luči delujejo, pa pa tudi, če zasenčene in dolge luči svetijo pravilno oziroma enakomerno.

Nastavitev le pri strokovnjakih

Podrobnejše nastavitve višine snopov žarometov je treba prepustiti mojstrom v mehaničnih delavnicah, ki imajo za pravilno nastavitev višine snopa žarometov - tako za zasenčene kot za dolge luči - tudi ustrezno orodje oziroma napravo.

Pri zasenčenih lučeh mora pravilno nastavljen svetlobni snop posvetiti od 50 do 100 metrov daleč na vozno površino pred avtom. Zasenčene luči imajo praviloma tudi neenakomerno obliko svetlobnega snopa - na desni strani je ta malce širši in mora osvetliti tudi okolico ceste, na levi strani pa je malce ožji in nižji, da ne slepi nasproti vozečih. Če z žarometi vseskozi slepimo nasproti vozeče voznike, je to dober opomnik, da je treba zaviti v delavnico na pravilno nastavitev.
Žarometi starejših zasnov s halogenskimi žarnicami imajo poseben mehanizem z vijaki, ki omogoča natančno nastavitev svetlobnega snopa, pri novejših ksenonskih ali LED žarometih pa je pravilna nastavitev mogoča le ob priklopu diagnostične naprave, prek katere strokovnjak nastavi pravilen začetni položaj svetlobnega snopa. Pri popravilu ali zamenjavi svetilk sodobnih žarometov je nastavitev pravilnega položaja mogoča le z ustreznim računalnikom.

Koristne dnevne luči - z napako

V veliko državah, tudi v Sloveniji, je uporaba dnevnih luči (ali zasenčenih), ki se samodejno - brez ročnega vklopa - prižgejo ob zagonu motorja, obvezna. Že od leta 2011 je vgradnja takih luči obvezna tudi za vse nove avtomobile na trgih EU. A pri večini avtomobilov takšne dnevne luči svetijo le spredaj, zadaj pa ne. Ko je vreme lepo in vidljivost dobra, to ne predstavlja težave, saj je avto od zadaj dobro viden tudi brez prižganih luči. A že deževno vreme in pršec izpod koles lahko temeljito zakrijeta zadnji del avtomobila, ki se vozi pred nami - če nima prižganih tudi zadnjih luči, ga opazimo precej pozneje. Sicer dober namen zakonodajalcev ima lahko v teh temačnih jesenskih in zimskih mesecih nasprotni učinek: ker se vozniki zanašamo na vselej prižgane dnevne luči, pogosto prepozno vklopimo zasenčene luči, ki avto osvetlijo tudi od zadaj. Zato velja upoštevati nasvet: ne glede na vselej prižgane dnevne luči velja v zimskih mesecih ob zagonu motorja ročno vklopiti zasenčene luči. Tudi če vozite najnovejši avto s sistemom samodejnega prižiganja zasnečenih luči, razmislite o ročnem vklopu luči. Tovrstni sistemi se namreč od avta do avta razlikujejo, le redki pa delujejo zares odzivno. Trd oreh običajno predstavljajo že predori; pri marsikaterem avtu se samodejne zasenčene luči prižgejo šele globoko v predoru, kar lahko pomeni tudi nekajdeset ali nekajsto metrov vožnje v predoru z od zadaj neosvetljenim avtom.

Skoraj noben takšen sistem kot slabšo vidljivost tudi ne zazna vodnega pršca izpod zadnjih koles, zaradi katerega v deževnem vremenu na vidimo obrisov avta pred nami.

Vaše mnenje ...

Slepeča svetloba?

Na cestah je vse več avtomobilov z najsodobnejšimi LED žarometi. O učinkovitosti LED žarometov smo v Motoreviji že večkrat pisali in tudi ob pomoči testov ugotovili, da LED svetloba zagotavlja precej boljšo osvetljenost ceste kot klasični halogenski ali ksenonski žarometi. Še vedno pa je veliko voznikov, ki trdijo, da jih LED žarometu nasproti vozečih avtomobilov motijo in slepijo. Za LED žaromete veljajo enake zakonske omejitve kot za klasične žaromete, zato se - če ne gre za nestrokovno in nedovoljeno naknadno vgradnjo - LED žarometi glede svetlobne jakosti ali višine snopa ne smejo razlikovati od klasičnih žarometov. Največkrat težavo ostalim voznikom predstavlja značilna bela oziroma hladna svetloba LED svetilk, ki je precej bolj podobna dnevni svetlobi kot bolj rumena in topla svetloba halogenskih svetilk. Gre torej bolj za občutek kot za dejansko slepitev; na AMZS testu LED žarometov pred dvema letoma smo ugotovili, da tovrstni žarometi ne slepijo opazovalcev, zagotavljajo pa precej boljšo osvetljenost kot klasična osvetlitev.

Podobni očitki udeležencev v prometu letijo tudi na LED zadnje luči, ki jim očitajo, da slepijo voznike zadaj. Tudi te očitke smo z AMZS testom LED zadnjih luči pred tremi leti ovrgli. Ugotovili smo, da zadnje luči v LED tehniki ne slepijo udeležencev v prometu nič bolj kot luči s klasičnimi žarnicami z žarilno nitko. Pritožbe voznikov nad bleščanjem so subjektivne narave; največkrat je zanje krivo dejstvo, da so sodobne LED zadnje luči oblikovane drugače kot klasične luči in da avtomobilski izdelovalci v luči vgrajujejo žarnice z večjo svetilnostjo, ki so manjše od žarnic z žarilno nitko in tudi zavzemajo manj prostora - od tod vtis, da svetijo močneje, čeprav v resnici to ne vpliva na vidnost.

 Meglenke naj bodo za meglo

Meglenke so luči, ki so namenjene boljši vidljivosti in boljši vidnosti v razmerah bistveno slabše vidljivosti oziroma v megli. Zadnje meglenke so na avtu zato, da nas v megli vidijo za nami vozeči avtomobili; prednje meglenke pa so na avtu zato, da sami bolje vidimo naprej, če vozimo v megli ponoči.

Kljub jasno določenima vlogama in nalogama obeh meglenk pa jih marsikateri voznik očitno ne razume. Po cestah lahko vidimo veliko avtomobilov s prižganima meglenkama ponoči, podnevi, v dežju ali ob sneženju; nekateri imajo prižgani prednji meglenki, ker zmotno mislijo, da bodo z njima bolje videli (meglenke ustvarjajo razpršen in širok snop svetlobe, ki osvetljuje predvsem rob ceste, kar je učinkovito le ponoči in v gosti megli, ko vozimo izrazito počasi), nekateri celo menijo, da je s prižganima meglenkama njihov avto videti lepše in da morajo njihov okus trpeti tudi ostali udeleženci v prometu.

Druga skupina voznikov vklaplja zadnjo meglenko v dežju, ponoči ali celo podnevi, ko iz neznanih razlogov menijo, da bodo z vklopljeno zadnjo meglenko bolje vidni ali opaznejši. Marsikateri voznik na meglenko preprosto pozabi, čeprav je zadnji megleni pas prevozil pred 30 kilometri.

Prižgana zadnja meglenka sveti močno in moteče in je zares nujna le v gosti megli ali izjemoma v meglenem in deževnem vremenu, ko pršec na cesti zakrije obrise avtomobilov. V vseh ostalih primerih je vklopljena meglenka izrazito moteča, včasih pa celo nevarna, saj jo za njo vozeči avtomobili v koloni lahko zamenjajo za zavorno luč.
Po zakonu o pravilih cestnega prometa je uporaba meglenk dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk pa sploh ni dovoljena na vozilu, za katerim na majhni razdalji vozi drugo vozilo - na primer v koloni vozil.

Kristalno jasno
Poliranje obrabljenih žarometov

Plastična stekla žarometov starejših avtomobilov z leti pogosto postanejo motna zaradi izrabe, poškodb in vplivov ultravijoličnih žarkov. Takšna stekla zato prepuščajo vse manj svetlobe, snop svetlobe pa postaja vse bolj razpršen; žarometi so vse manj učinkoviti in vse slabše osvetljujejo cesto pred avtom.

Zamenjava ohišja žarometov je draga rešitev, a obstaja tudi cenejša in enako učinkovita: strokovna obnova stekel žarometov. V mehaničnih delavnicah poslovnih enot AMZS izurjeni strokovnjaki ob pomoči posebnih polirnih sredstev učinkovito obnovijo še tako motna stekla in povrnejo brezhibno ter učinkovito delovanje.

Do varne nočne vožnje z vajo

Trening nočne vožnje v AMZS centru varne vožnje Vransko

Vsi tisti, ki jim vožnja avtomobila ponoči in ob slabih svetlobnih razmerah dela težave, lahko svoje veščine vožnje ponoči izostrijo na posebnem tečaju nočne vožnje.

Na teoretičnem delu tečaja, ki traja 45 minut, se udeleženci seznanijo s pravili in značilnostmi gledanja in pogleda voznika, s simptomi in preprečevanjem utrujenosti ter zaspanosti, pa tudi s pravili varne nočne vožnje. Na praktičnem delu tečaja, ki traja trikrat po 45 minut, pa tečajniki pod strokovnim vodstvom inštruktorjev vadijo vodenje avtomobila v različnih svetlobnih razmerah (nasprotne luči, odsev ceste …), zaznavanje ovir z umikanjem in izogibanjem ter vožnjo v ovinkih.

Redna cena tečaja je 106 evrov, za dijake, študente in upokojence pa tečaj stane 95,4 evra. Člani AMZS z osnovnim članstvom se tečaja lahko udeležijo za 84,8 evra, člani AMZS s članstvom plus ali premium pa za 74,2 evra. 

Video: Trening nočne vožnje