Svetlo, a ne pri vseh enako!

Avtomobilski žarometi spadajo med naprave, ki so v avtomobilski industriji v zadnjih letih doživele skokovit razvoj. Halogenske žarnice preteklosti so sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja zamenjale ksenonske, te pa v zadnjih letih iz uporabe izrinja LED tehnologija. LED luči so svetlejše, varčnejše in bolj dolgožive, a tudi med njimi so razlike. Te odkrivamo in raziskujemo v tokratnem testu, v katerem smo primerjali LED žaromete šestih cestnih terencev. Kje so razlike?

Ksenonske žaromete seveda lahko dobite še v marsikaterem novem avtomobilu, saj nekateri avtomobilski izdelovalci še vedno prisegajo nanje. A LED žarometi počasi prevzemajo vodilno vlogo pri tehnologiji žarometov – po uveljavljeni poti se selijo iz večjih in dražjih avtomobilov v manjše in cenejše avtomobilske razrede. Pri manjših avtomobilih so praviloma na voljo za doplačilo ali pa so del bogatejših (in dražjih) paketov opreme, pri večjih avtomobilih pa so marsikje že del serijske opreme. Za tokratni test smo izbrali šest sodobnih cestnih terencev, avtomobilov, ki so med kupci vse bolj priljubljeni. Temeljito smo se lotili LED žarometov audija Q3, BMW X1, hyundaija tucsona, nissana qashqaija, seata atece in volkswagna tiguana.

LED žarometi – svetlejši, varčnejši in bolj dolgoživi

Zaradi konstrukcijskih značilnosti LED luči, ki omogočajo veliko svobode pri oblikovanju, se žarometi lahko precej razlikujejo med seboj. Oblikovalci radi izkoriščajo značilnosti LED tehnologije in tudi z žarometi oblikujejo avtomobile – izraz “svetlobni podpis”, ki označuje prepoznaven videz avtomobila s prižganimi lučmi, postaja pomemben element dizajna – in s tem prepoznavnosti – določenega avtomobila. Raznolikost oblik in tehnologij je lepo opazna tudi pri izbranih avtomobilih na našem testu.

A LED tehnologija ne ponuja le več oblikovalske svobode, pač pa prinese tudi vrsto tehničnih prednosti. LED luči imajo precej daljšo dobo delovanja kot halogenske ali ksenonske luči, predvsem pa so bistveno bolj energetsko učinkovite – porabijo precej manj električne energije kot klasične halogenske ali ksenonske žarnice.

Preskus: v svetlobnem predoru in na cesti

A tudi med LED žarometi so precejšnje razlike. Te smo skušali odkriti na preskusu, kjer smo ocenili doseg žarometov, homogenost svetlobnih snopov in razpršenost svetlobnih snopov, kar smo izmerili v Audijevem svetlobnem predoru v Ingolstadtu. LED žarometi so se izkazali s svetlimi snopi, a med njimi so bile vseeno razlike. Za boljšo primerjavo smo LED žaromete primerjali tudi s klasičnimi halogenskimi žarnicami na referenčnem avtomobilu – halogenske žarnice so namreč še vedno na voljo v skromnejših paketih opreme cestnih terencev tega razreda.

Po testu v svetlobnem predoru smo preskusili prilagodljivost LED žarometov – samodejno preklapljanje med zasenčenimi in dolgimi lučmi, samodejno prilagajanje višine snopa in usmerjenost snopa pri vožnji v ovinek. Tovrstne tehnologije lahko precej pomagajo vozniku pri vožnji ponoči, a niso vse enako učinkovite. Pri preskusu v prometu oziroma na pravi cesti (v naselju, na podeželskih cestah in avtocestah) smo ob cesto na primer postavili preskusno lutko in z GPS napravo izmerili razdaljo, pri kateri so žarometi posameznih avtomobilov osvetlili lutko.

Ocenili smo tudi, kako učinkovito prilagodljivi žarometi prepoznajo nasprotni promet in samodejno znižajo oziroma zmanjšajo svetlobni snop. Preverili smo tudi, kateri žarometi pred seboj prepoznajo in se odzovejo na luč kolesarja. Preverili smo tudi, kako žarometi prilagodijo višino snopa svetlobe, ko zapeljejo prek grbine oziroma ležečega policaja, ali ko pospešujejo in ostro zavirajo – oba manevra namreč povzročita precejšnje nihanje prednjega dela avtomobila. Avtomobili s sistemom aktivnega prilagajanja višine svetlobnega snopa so bili tu seveda v prednosti.

Najboljše žaromete ima VW tiguan

Najbolje se je na našem testu izkazal novi VW tiguan. Pri preskusu enakomernosti in dosega svetlobnega snopa se je odrezal odlično, njegov sistem prilagajanja usmerjenosti svetlobnega snopa, ki je odvisen od odklona volanskega mehanizma, in prilagodljiv snop dolgih luči pa sta zelo učinkovita. Ostali preskušeni avtomobili nimajo teh dveh združenih funkcionalnosti, zato niso dosegli tako dobrih rezultatov.

Na drugem mestu je pristal audi Q3, ki je na testu izstopal z izjemno belo barvo in homogenostjo svetlobnega snopa. Slabše pa se je odrezal pri prilagodljivosti snopa dolgih luči, saj se je ta v nekaterih primerih odzval preveč nepredvidljivo.

BMW X1 tesno sledi tiguanu in Q3; njegova svetlobna snopa sta homogena, v mestnem okolju pa tudi dovolj široka. Samodejno uravnavanje snopa dolgih luči deluje hitro in zanesljivo, slabšo oceno pa je X1 dobil zato, ker žarometa nimata sistema za pranje oziroma čiščenje – žarometi brez čiščenja imajo po zakonu omejeno svetilnost na 2000 lumnov in zato zasenčene luči svetijo manj svetlo kot pri ostalih avtih.

Na četrto mesto se je uvrstila Seatova ateca, ki je presenetila z izjemno svetlim in dolgim snopom svetlobe, pa tudi z zanesljivim mehanizmom prilagodljivih dolgih luči. A to je tudi pomenilo, da imata atecina žarometa nehomogeno in precej razpršeno svetlobo, kar je bilo lepo vidno v svetlobnem predoru. Sistema za usmerjanje snopa v ovinke atecini žarometi ne premorejo – namesto teh pri vožnji v ovinek posveti ena od obeh meglenk, kar pa ni prav učinkovito.

Nissan qashqai in hyundai tucson sta se na testu res uvrstila na zadnji dve mesti, a sta vseeno dosegla dobri skupni oceni. Tako kot ateca tudi qashqai nima sistema za usmerjanje snopa pri vožnji v ovinek, kar se je izkazalo kot pomanjkljivost predvsem pri vožnji po mestnih ulicah in na ovinkastih cestah. Se je pa nissan izkazal s hitrimi reakcijami prilagajanja snopa dolgih luči in enakomerno osvetlitvijo. Tudi qashqaijevi žarometi so brez sistema za čiščenje, a njegovi žarometi so vseeno dovolj svetli.

Pri hyundaiju tucsonu smo zaznali dve skrajnosti. Ima odlične zasenčene luči – je edini avto z dvema lečama za zasenčene luči –, a tudi najslabše dolge luči, saj za dolge luči uporablja halogenske žarnice. Zato je snop tucsonovih dolgih luči nepravilne oblike in barve, saj se rumena barva halogenskih žarnic meša z belo barvo LED svetilk zasenčenih luči, kar so preskusni vozniki ocenili za moteče. Tucson je tudi edini od preskušenih avtov, ki nima sistema za samodejno prilagajanje višine snopa dolgih luči. Ima sicer vgrajen sistem za usmerjanje snopa v ovinek, a se ta ravna le po odklonu volanskega mehanizma, ne pa tudi po signalu smernikov.

LED žarometi – kljub visoki ceni priporočljiv nakup

Naš tokratni preskus žarometov je dokazal, da sodobni LED žarometi zagotavljajo zelo dobro ali vsaj dobro svetilnost – navkljub nekaterim pomanjkljivostim posameznih žarometov. To je bilo še zlasti očitno v primerjavi LED žarometov s halogenskimi žarometi referenčnega avtomobila, ki smo jo naredili v svetlobnem predoru; ta preskus je jasno dokazal, da se halogenske žarnice ne morejo meriti z LED žarometi.

V vsakdanjem prometu so se zelo dobro izkazali žarometi, ki posvetijo v ovinek – tehnologija zagotavlja boljše osvetljevanje okolice, s tem tudi večjo varnost. Zato pa pri avtomobilih, ki imajo LED žaromete, klasične meglenke nimajo prave uporabne vrednosti. Večina izdelovalcev jih v avtomobile z LED žarometi vgrajuje zaradi lepšega videza oziroma dizajna prednjih delov avtov, v megli pa takšne meglenke ne prinesejo boljše vidljivosti.

Kot smo že zapisali, morajo imeti žarometi brez vgrajene naprave za pranje žarometov po zakonu zmanjšano svetilnost (da umazanija ne bi preveč razpršila svetlobe in s tem slepila drugih udeležencev v prometu). Avtomobili z LED žarometi, ki nimajo naprave za pranje žarometov, imajo torej manj učinkovite žaromete – pri teh izdelovalci res privarčujejo nekaj denarja, a na račun slabših luči.

AMZS priporočila avtomobilskim izdelovalcem

Letos do konca julija je na naših cestah umrlo že 15 pešcev in 7 kolesarjev, kar je več kot 28 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah. Po dolgoletnih statistikah se približno polovica prometnih nesreč zgodi ob slabši vidljivosti oziroma v mraku in temi, kar zgovorno opozarja na to, kako pomembna je dobra vidljivost iz avta v temi. Če voznik ob cesti ne opazi pešca ali kolesarja in zato nima dovolj časa, da se mu izogne, mu ne pomagajo še tako dobre pnevmatike na kolesih ali še tako sodobni vozni pripomočki. Najpomembnejše so dobre luči in trenutno najboljšo vidljivost zagotavljajo LED in ksenonski žarometi – precej boljšo kot klasične halogenske žarnice. Zelo koristna je tudi tehnologija prilagodljivih žarometov; ti samodejno izboljšajo osvetlitev tam in takrat, ko je to najpomembnejše, samodejno uravnavanje snopa dolgih luči pa močno poveča uporabo dolgih luči, saj voznik pogosto prepusti preklapljanje med zasenčenimi in dolgimi lučmi elektroniki. Vse skupaj veliko pripomore k boljši varnosti, zato tudi priporočamo nakup avtomobilov z aktivnimi LED žarometi in sistemi za samodejno uravnavanje višine snopa. Res je, tovrstni žarometi niso poceni, saj jih večina avtomobilskih izdelovalcev ponuja za (zajetno) doplačilo, a tudi na tem področju se stvari spreminjajo. Audi, na primer, večino svojih avtomobilov že serijsko opremlja s ksenonskimi ali LED žarometi, v prihodnosti lahko pričakujemo, da mu bo sledilo še več avtomobilskih izdelovalcev.

LED žarometi se splačajo: AMZS nasveti kupcem

Ne varčujte pri varnosti: LED ali ksenonski žarometi so nedvomno vredni svojega denarja, čeprav je cena zanje visoka. Zagotavljajo namreč precej boljšo osvetlitev ceste kot halogenski žarometi. Enako koristni so sistemi za samodejno prilgajanje snopa.

Zapeljite se na testno vožnjo: ob nakupu avtomobila se dogovorite s prodajalcem za testno vožnjo v mraku oziroma v temi. Tako se boste na lastne oči prepričali, kako dobri so LED ali ksenonski žarometi.

Če imate LED žaromete, prednjih meglenk v resnici ne rabite: pri avtomobilih z LED žarometi prednje meglenke niso prav učinkovite. Zagotavljajo nekaj boljšo osvetljenost ob strani avtomobila, a oddajajo toliko razpršene svetlobe, da je ta v gosti megli moteča. V megli zelo dobro svetijo že sami LED žarometi. Meglenke so koristne zgolj pri tistih avtomobilih, kjer opravljajo tudi funkcijo osvetlevanja ceste v ovinkih.

V megli izklopite snop dolgih luči: nekaj žarometov s samodejnim prilagajanjem višine snopa v gosti megli ni delovalo pravilno – izklopite avtomatiko in preklapljajte ročno.

Kristal namesto žarilne nitke: tehnologija sodobnih LED žarometov

Medtem ko v halogenskih žarometih svetlobo ustvarja žarilna nitka, skozi katero teče električni tok, v LED žarometih svetlobo ustvarjajo diode oziroma polprevodni kristali pod električno napetostjo. Svetlobne diode ustvarjajo “hladno” svetlobo oziroma svetijo v frekvenčnem območju, ki ni infrardeče – in zato tudi ne oddajajo toplote. LED svetlobna telesa imajo tudi razmeroma visok energetski izkoristek – 20 odstotkov električne energije se pretvori v svetlobo, pri halogenskih žarnicah pa je ta le 5-odstoten. Preostala energija se pretvori v segrevanje polprevodnega čipa – če se ta segreje prek določene meje, to lahko precej skrajša njegovo dobo delovanja ali ga uniči. Zato ima večina LED žarometov vgrajen sistem hlajenja z ventilatorji, v nekaterih primerih pa so dovolj tudi pasivna hladilna rebra: pri večini LED žarometov je odpadna toplota speljana k steklenem pokrovu žarometa, kjer preprečuje, da bi se žaromet od znotraj zameglil, hkrati pa topi sneg in led.

Glavne prednosti LED žarometov pred halogenskimi so v naravni barvi svetlobe, zelo dolgi dobi delovanja, občutno manjši porabi energije in manjši dimenziji svetlobnih teles, ki omogoča več možnosti pri oblikovanju žarometov.

Pametni žarometi za boljšo vidljivost

Dodatne luči za osvetljevanje ovinkov: dodatne luči posvetijo in osvetlijo ovinek, ko volanski mehanizem doseže določen odklon ali ko vklopimo smernike. Dodatna svetloba izboljša osvetljenost okolice ob avtu in robov ceste. Preskušeni avtomobili so imeli dodatne luči vgrajene v žaromete, pri nekaterih (cenejših) avtih pa imajo to vlogo prednje meglenke, ki pa ne svetijo enako učinkovito.

Prilagodljivi usmerjeni žarometi: takšni žarometi znajo posvetiti v smer vožnje. Elektronska nadzorna enota analizira hitrost, odklon volanskega mehanizma in stopnjo obračanja avtomobila, tem parametrom pa sproti prilagaja širino in dolžino svetlobnega snopa. Takšen sistem zagotavlja najboljšo osvetljenost ceste pred avtom – tudi v ovinkih. Edini avto s takšnimi žarometi na tokratnem preskusu je bil VW tiguan.

Prilagodljiv snop žarometov: žarometi s prilagajanjem snopa osvetljujejo cesto glede na hitrost vožnje in okolico (sistem loči podeželje ali naselje). V naselju (pri hitrostih od 15 do 50 km/h) je snop svetlobe širši in krajši, da močneje osvetljuje okolico levo in desno od avta. Pri vožnji zunaj naselja ali po avtocestah zasenčne luči svetijo malce višje in dlje, pri nekaterih žarometih pa tudi malce močneje.

Samodejno uravnavanje višine snopa dolgih luči: tovrstni sistemi v žarometih so precej razširjeni, a velja ločiti dve različici tehnologije. Preprostejša različica prek vgrajene kamere prepozna luči nasproti vozečega vozila in samodejno izklopi snop dolgih luči, da ta ne bi slepil voznika v nasproti vozečem avtu. Sodobnejši sistemi ob nasproti vozečem avtu ne izklopijo dolgih luči, ampak zasenčijo tisti del snopa, ki je usmerjen v avto, ki nam prihaja nasproti. Tovrstne žaromete poznamo tudi kot matrične – nekateri imajo pred virom svetlobe poseben mehanizem za zasenčenje, pri nekaterih pa je vir dolgih luči sestavljen iz več LED svetil, ki se prižigajo in ugašajo glede na nasprotni promet.